Page 114 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 114
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
znavanja partnerjev, spoštovanja v procesu pomoči (Grunwald in Thiersch,
2008). Z zavedanjem pomembnosti kvalifikacije v vzpostavljanju odnosov,
torej z ozaveščenim profesionalizmom, kjer bo znal razpoznavati in nadzo-
rovati odnosno polje na šestih področjih2 (Krajnčan in Bajželj, 2008): osre-
dinjenost na naloge in osebe, simetrija in asimetrija odnosa, fleksibilnost in
doslednost, prevzemanje in predajanje odgovornosti, zadržanost in angaž-
ma, bližina in distanca, bo lahko kot vzor in usmerjevalec ohranjal social-
no in vzgojno v šolskem polju.
Vzgojna vloga socialnega pedagoga v osnovni šoli
V Zakonu o osnovni šoli (2006, 2. člen) so zapisani vsaj trije vzgojni cilji, če
se osredotočimo samo na tiste, ki se začnejo z pojmom vzgajanje, in sicer:
- »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno
vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje pozna-
vanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih lju-
di, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, pri-
hodnjih generacij;
- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz
evropske tradicije;
2 Krajnčan in Bajželj (2008) omenjena področja natančneje razložita: pri osredinje-
nosti na naloge in osebe gre za to, da se strokovnjak glede na potrebe otroka/mlado-
stnika odloča, koliko bodo v ospredju odnosi (z različnimi osebami) in koliko na-
loge, ki jih mora otrok/mladostnik opraviti. Pri simetriji in asimetriji govorimo o
hierarhičnosti odnosa med strokovnim delavcem in otrokom/mladostnikom, ki je
zaradi odgovornosti in vodenja strokovnega delavca le redko simetričen (ko nihče
ni v podrejenem položaju), bolj lahko govorimo o komplementarnosti odnosa. Kljub
pomembnosti doslednosti pri delu z otroki/mladostniki s čustvenimi in vedenjski-
mi težavami, motnjami, je pomembno, da strokovni delavec zmore tudi fleksibil-
nost, pripravljenost na popuščanje, prilagajanje, spreminjanje določenih dogovorov,
pravil glede na situacije in potrebe otroka/mladostnika, saj se le tako ohranja mož-
nost dialoga v odnosu. Pri prevzemanju in predajanju odgovornosti strokovni dela-
vec presodi, kdaj se lahko umakne in preda odgovornost in možnost izkušenj otro-
ku/mladostniku in kdaj mora prevzeti iniciativo ter voditi, ker otrok/mladostnik
tega še ne zmore ali ne zna. Področje zadržanosti in angažmaja je zelo blizu področju
odgovornosti, s tem da se prvo usmerja bolj na aktivno sodelovanje otroka/mlado-
stnika, ki ga strokovni delavci spodbudijo s tem, da ne izvajajo pritiska nanj v obli-
ki pretiranega lastnega vložka, da mu dajo dovolj časa in so torej zadržani v odno-
su z njim, če je potrebno. Med najbolj zahtevnimi področji pa je zagotovo področje
med bližino in distanco, saj se tu strokovnjak nahaja v konstantnih notranjih kon-
fliktih med tem, koliko bližine v odnosu dovoliti, da ne bo prišlo do odvisnosti otro-
ka/mladostnika od strokovnega delavca, in hkrati, kako preseči distanco, ki onemo-
goča vzgojno delovanje v odnosu z otrokom/mladostnikom.
112
znavanja partnerjev, spoštovanja v procesu pomoči (Grunwald in Thiersch,
2008). Z zavedanjem pomembnosti kvalifikacije v vzpostavljanju odnosov,
torej z ozaveščenim profesionalizmom, kjer bo znal razpoznavati in nadzo-
rovati odnosno polje na šestih področjih2 (Krajnčan in Bajželj, 2008): osre-
dinjenost na naloge in osebe, simetrija in asimetrija odnosa, fleksibilnost in
doslednost, prevzemanje in predajanje odgovornosti, zadržanost in angaž-
ma, bližina in distanca, bo lahko kot vzor in usmerjevalec ohranjal social-
no in vzgojno v šolskem polju.
Vzgojna vloga socialnega pedagoga v osnovni šoli
V Zakonu o osnovni šoli (2006, 2. člen) so zapisani vsaj trije vzgojni cilji, če
se osredotočimo samo na tiste, ki se začnejo z pojmom vzgajanje, in sicer:
- »vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno
vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje pozna-
vanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih lju-
di, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, pri-
hodnjih generacij;
- vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz
evropske tradicije;
2 Krajnčan in Bajželj (2008) omenjena področja natančneje razložita: pri osredinje-
nosti na naloge in osebe gre za to, da se strokovnjak glede na potrebe otroka/mlado-
stnika odloča, koliko bodo v ospredju odnosi (z različnimi osebami) in koliko na-
loge, ki jih mora otrok/mladostnik opraviti. Pri simetriji in asimetriji govorimo o
hierarhičnosti odnosa med strokovnim delavcem in otrokom/mladostnikom, ki je
zaradi odgovornosti in vodenja strokovnega delavca le redko simetričen (ko nihče
ni v podrejenem položaju), bolj lahko govorimo o komplementarnosti odnosa. Kljub
pomembnosti doslednosti pri delu z otroki/mladostniki s čustvenimi in vedenjski-
mi težavami, motnjami, je pomembno, da strokovni delavec zmore tudi fleksibil-
nost, pripravljenost na popuščanje, prilagajanje, spreminjanje določenih dogovorov,
pravil glede na situacije in potrebe otroka/mladostnika, saj se le tako ohranja mož-
nost dialoga v odnosu. Pri prevzemanju in predajanju odgovornosti strokovni dela-
vec presodi, kdaj se lahko umakne in preda odgovornost in možnost izkušenj otro-
ku/mladostniku in kdaj mora prevzeti iniciativo ter voditi, ker otrok/mladostnik
tega še ne zmore ali ne zna. Področje zadržanosti in angažmaja je zelo blizu področju
odgovornosti, s tem da se prvo usmerja bolj na aktivno sodelovanje otroka/mlado-
stnika, ki ga strokovni delavci spodbudijo s tem, da ne izvajajo pritiska nanj v obli-
ki pretiranega lastnega vložka, da mu dajo dovolj časa in so torej zadržani v odno-
su z njim, če je potrebno. Med najbolj zahtevnimi področji pa je zagotovo področje
med bližino in distanco, saj se tu strokovnjak nahaja v konstantnih notranjih kon-
fliktih med tem, koliko bližine v odnosu dovoliti, da ne bo prišlo do odvisnosti otro-
ka/mladostnika od strokovnega delavca, in hkrati, kako preseči distanco, ki onemo-
goča vzgojno delovanje v odnosu z otrokom/mladostnikom.
112
