Page 25 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem

socialnopedagoške par adigme vzgajanja

popustljiv toplina, socialnointegrativen
naklonjenost avtoritativen
demokratičen
permisiven

laissez-faire laissez-faire

eksibilen vodenje,
upravljanje

enakopraven avtokratičen
zanemarjajoč avtoritaren
negirajoč represiven

Graf 1: Poskus ureditve vzgojnih stilov

Laissez-faire bi lahko dodali tudi k zanemarjajočemu vzgojnemu sti-
lu. Ali je res prav, da otroka, ki ga imamo radi, pustimo, da dela, kar hoče?

Enakopraven stil dejansko izpričuje nekaj pomembnega, namreč
različno stopnjo enkulturacije in personalizacije vzgojitelja in vzgajanca.
Vsekakor ima tudi aspekte demokratičnega vzgojnega stila, čeprav ju lahko
postavimo tudi v diametralen položaj.

Fleksibilen vzgojni stil vsekakor razvija primerne vzgojne ukrepe, kar
je odvisno od situacije. Vendar pa to ni stil, ki bi lahko bil konstanten in
dolgoročen.

Navedeni argumenti kažejo, da poskus, da bi navedene vzgojne stile
uredili, zmede ne anulira.

Pomen (socialno)pedagoškega odnosa

Cilj pedagoškega odnosa sta vzgoja in izobraževanje mladih prek celo-
te pedagoške osebe, saj se osebni duh razvija samo skozi osebnega duha.
Pedagoški učinek ne izhaja iz sistema veljavnih vrednot, temveč iz prvot-
nega sebstva, resničnega človeka z resnično voljo, s katero je naravnan na

23