Page 27 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
socialnopedagoške par adigme vzgajanja
5. Zadržanost in angažma. Včasih je smiselno, da na klienta sprva
ne pritiskamo in smo raje bolj zadržani. Tako mu pustimo pros-
tor za samoiniciativo, ki je lahko cilj obravnave.
6. Bližina in distanca. To je vsekakor ena od težavnejših komponent
odnosa. Težko je namreč najti pravo mero bližine in distance. Če
je v ospredju odnosa distanca, se strokovnjak ne more vživeti v
klienta in ga zato tudi ne more celostno razumeti. Na drugi stra-
ni pa je lahko bližina problem, saj rada pripelje do odvisnosti kli-
enta od strokovnjaka. To je eden od vzrokov za »sindrom izgore-
vanja«, pri čemer pride do emocionalne izčrpanosti strokovnjaka,
ki se ne more znebiti te odvisnosti.
Zavedati se moramo različnih vlog in vedenjskih vzorcev, s katerimi
eksperimentiramo – smo bolj ali manj direktivni, distancirani, konfron-
tativni ipd. Z eksperimentiranjem vlog bomo prišli do tega, kaj je v posa-
meznem primeru najbolj produktivno.
Odnos ima v sebi tudi veliko vzgojno moč – premosti distanco, ki od-
tujuje socialnega pedagoga in varovanca; pojavi se domačnost in z njo stro-
kovnjak varovanca potegne v smer svojega dela. Potem ko svojega klienta
notranje zaposli, ta njegovo delo samodejno želi in hoče opraviti; v nasprot-
nem primeru bi ga doživljal kot prisilo, kot nekaj mučnega. (Prav s tem je
lahko velik križ in nemalo jih ostaja na ravni discipliniranja ter opravljan-
ja obveznosti.)
Pedagoški odnos je najnaravnejša in najpopolnejša pot do discipline.
Disciplina s strahom, grožnjami, ki skriva v sebi notranji protest in težnjo
po kljubovalnosti ni način, s katerim bi dosegli zastavljene cilje.
V zvezi z značilnostmi pedagoškega odnosa želimo opozoriti, da gre
za sposobnosti in kvalitete, ki jih socialni pedagog mora živeti v praksi in
jih ni mogoče vključevati kot kratkoročne tehnike. H. Kleinert (2007) na-
vaja kot pomembne sestavine oz. temeljne predpostavke za pedagoški od-
nos naslednje značilnosti: pristnost, vživljanje, sočutje, sprejemanje, spo-
sobnost preinterpretacije in spoštovanje.
Zakaj je potrebna kvalifikacija v vzpostavljanju odnosov? Kaj mora-
jo socialni pedagogi vedeti in znati? Teoretično znanje je potrebno, kajti
socialni pedagogi ne morejo več pridobiti usmeritev in strategij na podla-
gi lastnih življenjskih izkustev. Življenjska izkustva pedagogov se pravi-
loma temeljito razlikujejo od življenjskih izkustev otrok. Tudi življenjska
izkustva otrok, ko bodo odrasli, se bodo razlikovala od izkustev njihovih
socialnih pedagogov. Socialni pedagogi samo na podlagi svojega življenj-
25
5. Zadržanost in angažma. Včasih je smiselno, da na klienta sprva
ne pritiskamo in smo raje bolj zadržani. Tako mu pustimo pros-
tor za samoiniciativo, ki je lahko cilj obravnave.
6. Bližina in distanca. To je vsekakor ena od težavnejših komponent
odnosa. Težko je namreč najti pravo mero bližine in distance. Če
je v ospredju odnosa distanca, se strokovnjak ne more vživeti v
klienta in ga zato tudi ne more celostno razumeti. Na drugi stra-
ni pa je lahko bližina problem, saj rada pripelje do odvisnosti kli-
enta od strokovnjaka. To je eden od vzrokov za »sindrom izgore-
vanja«, pri čemer pride do emocionalne izčrpanosti strokovnjaka,
ki se ne more znebiti te odvisnosti.
Zavedati se moramo različnih vlog in vedenjskih vzorcev, s katerimi
eksperimentiramo – smo bolj ali manj direktivni, distancirani, konfron-
tativni ipd. Z eksperimentiranjem vlog bomo prišli do tega, kaj je v posa-
meznem primeru najbolj produktivno.
Odnos ima v sebi tudi veliko vzgojno moč – premosti distanco, ki od-
tujuje socialnega pedagoga in varovanca; pojavi se domačnost in z njo stro-
kovnjak varovanca potegne v smer svojega dela. Potem ko svojega klienta
notranje zaposli, ta njegovo delo samodejno želi in hoče opraviti; v nasprot-
nem primeru bi ga doživljal kot prisilo, kot nekaj mučnega. (Prav s tem je
lahko velik križ in nemalo jih ostaja na ravni discipliniranja ter opravljan-
ja obveznosti.)
Pedagoški odnos je najnaravnejša in najpopolnejša pot do discipline.
Disciplina s strahom, grožnjami, ki skriva v sebi notranji protest in težnjo
po kljubovalnosti ni način, s katerim bi dosegli zastavljene cilje.
V zvezi z značilnostmi pedagoškega odnosa želimo opozoriti, da gre
za sposobnosti in kvalitete, ki jih socialni pedagog mora živeti v praksi in
jih ni mogoče vključevati kot kratkoročne tehnike. H. Kleinert (2007) na-
vaja kot pomembne sestavine oz. temeljne predpostavke za pedagoški od-
nos naslednje značilnosti: pristnost, vživljanje, sočutje, sprejemanje, spo-
sobnost preinterpretacije in spoštovanje.
Zakaj je potrebna kvalifikacija v vzpostavljanju odnosov? Kaj mora-
jo socialni pedagogi vedeti in znati? Teoretično znanje je potrebno, kajti
socialni pedagogi ne morejo več pridobiti usmeritev in strategij na podla-
gi lastnih življenjskih izkustev. Življenjska izkustva pedagogov se pravi-
loma temeljito razlikujejo od življenjskih izkustev otrok. Tudi življenjska
izkustva otrok, ko bodo odrasli, se bodo razlikovala od izkustev njihovih
socialnih pedagogov. Socialni pedagogi samo na podlagi svojega življenj-
25
