Page 55 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 55
r azumevanje in opr edeljevanje čustvenih in vedenjskih težav ...
ša vedenjska težava, ki lahko nakazuje na simptome čustvene in vedenjske
motnje ali (nemalokrat) kombinacijo obeh, kar pa seveda še ne pomeni, da
je posameznik moten. Izstopajoče vedenje je, kot ugotavlja Kobolt (2010, str.
136), »lahko tudi bolj ali manj ciljno usmerjeno in motivirano. Torej načr-
tovano in ne tako kot v primerih impulzivnosti, ko posameznik nima za-
dostne kontrole nad svojimi vedenjskimi odzivi.« Prav impulzivnost in ne-
zadostna kontrola posameznika nad svojimi vedenjskimi odzivi, ki se pri
nekaterih posameznikih v VZ izražajo v silovitih eskalacijah vedenja, pa je
pri populaciji nameščeni v VZ – predvsem, če pri razlagi izhajamo iz Redla
in Winemana (1984) – velikokrat kazalec specifičnih kompleksnejših težav
in slabe razvitosti njihovega »kontrolnega sistema«, se pravi ega in supere-
ga. To pa prav tako kaže na neustreznost uporabe zgoraj omenjenega termi-
na, predvsem v povezavi s populacijo nameščeno v VZ.
Vec (2011) v članku Moteče vedenje:19 ozadja in osnovni dejavniki, ki
nanj vplivajo govori o motečem vedenju. Opredeli ga kot vedenje, pri kate-
rem gre vedno za vedenje v socialni interakciji, v kar uvršča celoten spek-
ter besedne in nebesedne komunikacije, ki se ne nanaša zgolj na agresivno
vedenje, temveč na celoten »spekter vedenja, ki je socialno manj sprejemlji-
vo oz. nesprejemljivo« (str. 126). Motečega vedenja ne enači z motnjami ve-
denja, temveč ga opredeli kot tisto vedenje, ki se lahko pojavi pred mot-
njami vedenja. Razliko med obema terminoma (s čimer se strinjamo) vidi
v tem, »da če je vedenje nekoga moteče, še ne pomeni, da je (osebnostno)
moten« (str. 128). Sami bi tu dodali še eno stališče, ki v povezavi z omenje-
nim terminom izhaja iz opredeljevanja populacije nameščene v VZ ter z
njo povezanim vedenjem. Menimo namreč, da je verjetnost, da bi posame-
znik postal naslovnik zavodske vzgoje na podlagi tega, ker je njegove ve-
denje zgolj moteče, majhna. Zaradi motečega vedenja namreč v praksi še
ne posežemo po tako skrajnem ukrepu, kot je oddaja v VZ, temveč posku-
šamo posamezniku, kolikor je le mogoče, z vsemi možnimi intervencija-
mi pomagati najprej v domačem okolju. Je pa moteče vedenje – če k odpra-
vljanju le-tega ne pristopimo dovolj hitro in učinkovito – lahko prediktor
večjih vedenjskih odstopanj, ki v najslabšem primeru vodi do namestitve v
VZ. Na podlagi navedenega menimo, da tudi dikcija moteče vedenje ni pri-
merna za poimenovanje zavodske populacije. Ne glede na to, da je moteče
19 Avtor (2011) v povezavi z motečim vedenjem, v kontekstu čustvenih in vedenjskih
težav, izpostavlja štiri osnovne dejavnike. In sicer: tiste, ki izhajajo iz skupine in sku-
pinske dinamike; dejavnike, ki so povezani s posameznikom, njegovimi osebnostni-
mi, biološkimi in drugimi značilnostmi; dejavnike, ki izhajajo iz značilnosti in sti-
lov vodenja, ter dejavnike, ki jih oblikuje institucija s svojo kuturo.
53
ša vedenjska težava, ki lahko nakazuje na simptome čustvene in vedenjske
motnje ali (nemalokrat) kombinacijo obeh, kar pa seveda še ne pomeni, da
je posameznik moten. Izstopajoče vedenje je, kot ugotavlja Kobolt (2010, str.
136), »lahko tudi bolj ali manj ciljno usmerjeno in motivirano. Torej načr-
tovano in ne tako kot v primerih impulzivnosti, ko posameznik nima za-
dostne kontrole nad svojimi vedenjskimi odzivi.« Prav impulzivnost in ne-
zadostna kontrola posameznika nad svojimi vedenjskimi odzivi, ki se pri
nekaterih posameznikih v VZ izražajo v silovitih eskalacijah vedenja, pa je
pri populaciji nameščeni v VZ – predvsem, če pri razlagi izhajamo iz Redla
in Winemana (1984) – velikokrat kazalec specifičnih kompleksnejših težav
in slabe razvitosti njihovega »kontrolnega sistema«, se pravi ega in supere-
ga. To pa prav tako kaže na neustreznost uporabe zgoraj omenjenega termi-
na, predvsem v povezavi s populacijo nameščeno v VZ.
Vec (2011) v članku Moteče vedenje:19 ozadja in osnovni dejavniki, ki
nanj vplivajo govori o motečem vedenju. Opredeli ga kot vedenje, pri kate-
rem gre vedno za vedenje v socialni interakciji, v kar uvršča celoten spek-
ter besedne in nebesedne komunikacije, ki se ne nanaša zgolj na agresivno
vedenje, temveč na celoten »spekter vedenja, ki je socialno manj sprejemlji-
vo oz. nesprejemljivo« (str. 126). Motečega vedenja ne enači z motnjami ve-
denja, temveč ga opredeli kot tisto vedenje, ki se lahko pojavi pred mot-
njami vedenja. Razliko med obema terminoma (s čimer se strinjamo) vidi
v tem, »da če je vedenje nekoga moteče, še ne pomeni, da je (osebnostno)
moten« (str. 128). Sami bi tu dodali še eno stališče, ki v povezavi z omenje-
nim terminom izhaja iz opredeljevanja populacije nameščene v VZ ter z
njo povezanim vedenjem. Menimo namreč, da je verjetnost, da bi posame-
znik postal naslovnik zavodske vzgoje na podlagi tega, ker je njegove ve-
denje zgolj moteče, majhna. Zaradi motečega vedenja namreč v praksi še
ne posežemo po tako skrajnem ukrepu, kot je oddaja v VZ, temveč posku-
šamo posamezniku, kolikor je le mogoče, z vsemi možnimi intervencija-
mi pomagati najprej v domačem okolju. Je pa moteče vedenje – če k odpra-
vljanju le-tega ne pristopimo dovolj hitro in učinkovito – lahko prediktor
večjih vedenjskih odstopanj, ki v najslabšem primeru vodi do namestitve v
VZ. Na podlagi navedenega menimo, da tudi dikcija moteče vedenje ni pri-
merna za poimenovanje zavodske populacije. Ne glede na to, da je moteče
19 Avtor (2011) v povezavi z motečim vedenjem, v kontekstu čustvenih in vedenjskih
težav, izpostavlja štiri osnovne dejavnike. In sicer: tiste, ki izhajajo iz skupine in sku-
pinske dinamike; dejavnike, ki so povezani s posameznikom, njegovimi osebnostni-
mi, biološkimi in drugimi značilnostmi; dejavnike, ki izhajajo iz značilnosti in sti-
lov vodenja, ter dejavnike, ki jih oblikuje institucija s svojo kuturo.
53
