Page 78 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 78
večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov
Smernice (2012) spodbujajo branje knjig in drugih publikacij v mater-
nem jeziku in organiziranje bralne značke v maternih jezikih. O pomenu
maternega jezika bi bilo treba izobraziti tudi pedagoške delavce, saj razi-
skava (Krek in Vogrinc, 2011) ugotavlja, da le dobra tretjina osnovnošolskih
učiteljev (38 %) meni, da bi šola morala poskrbeti, da bi se učenci, katerih
materni jezik ni slovenščina, učili tudi svoje materne jezike.
Prilagoditve metod in oblik dela
V skupino učencev z učnimi težavami so vključeni tudi učenci, katerih te-
žave pri učenju so posledica kulturne in ekonomske prikrajšanosti ter teža-
ve, povezane z večjezičnostjo in večkulturnostjo (Magajna idr., 2008), torej
v to skupino sodijo tudi priseljenski učenci.
Zakon o osnovni šoli v 12. členu navaja, da so osnovne šole učencem z
učnimi težavami dolžne prilagajati metode in oblike dela ter zagotavljati
dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Država
financira izvedbo dopolnilnega pouka (1 uro dopolnilnega in dodatnega
pouka na oddelek) in pol ure drugih oblik individualne in skupinske po-
moči na oddelek (Zakon o financiranju, 81. člen).
Učenci priseljenci so tako upravičeni do prilagajanja metod in oblik
dela med poukom, obiskovanja dopolnilnega oz. dodatnega pouka ter obis-
kovanja individualne oz. skupinske pomoči. Če učenec kljub vsem učitel-
jevim prilagoditvam pri rednem in dopolnilnem pouku ter v okviru po-
daljšanega bivanja ne napreduje, potem se na učiteljevo pobudo ali pobudo
staršev vključi še svetovalni delavec. Naslednja stopnja pomoči pa je pomoč
v obliki individualne oz. skupinske pomoči.
Prilagoditve preverjanja, ocenjevanja, napredovanja in opravljanja
NPZ za priseljenske učence
Od leta 2008 imajo priseljenski učenci možnost do dvoletnega prilagojene-
ga preverjanja in ocenjevanja znanja ter možnost napredovanja v nasled-
nji razred kljub neocenjenosti. Priseljenski učenci v prvem letu vključit-
ve v osnovno šolo nacionalno preverjanje znanja opravljajo prostovoljno.
Odgovornost za prilagojeno preverjanje in ocenjevanje znanja prenaša za-
konodaja na celoten učiteljski zbor, in to v dogovoru s starši. Pravne pod-
lage za izvajanje prilagojenega ocenjevanja so zelo splošne in ohlapne,
vsaka šola pa se po svoje spopada z ocenjevanjem priseljenskih učencev.
Prilagoditve se izvajajo na posameznih šolah različno (Vižintin, 2013):
76
Smernice (2012) spodbujajo branje knjig in drugih publikacij v mater-
nem jeziku in organiziranje bralne značke v maternih jezikih. O pomenu
maternega jezika bi bilo treba izobraziti tudi pedagoške delavce, saj razi-
skava (Krek in Vogrinc, 2011) ugotavlja, da le dobra tretjina osnovnošolskih
učiteljev (38 %) meni, da bi šola morala poskrbeti, da bi se učenci, katerih
materni jezik ni slovenščina, učili tudi svoje materne jezike.
Prilagoditve metod in oblik dela
V skupino učencev z učnimi težavami so vključeni tudi učenci, katerih te-
žave pri učenju so posledica kulturne in ekonomske prikrajšanosti ter teža-
ve, povezane z večjezičnostjo in večkulturnostjo (Magajna idr., 2008), torej
v to skupino sodijo tudi priseljenski učenci.
Zakon o osnovni šoli v 12. členu navaja, da so osnovne šole učencem z
učnimi težavami dolžne prilagajati metode in oblike dela ter zagotavljati
dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Država
financira izvedbo dopolnilnega pouka (1 uro dopolnilnega in dodatnega
pouka na oddelek) in pol ure drugih oblik individualne in skupinske po-
moči na oddelek (Zakon o financiranju, 81. člen).
Učenci priseljenci so tako upravičeni do prilagajanja metod in oblik
dela med poukom, obiskovanja dopolnilnega oz. dodatnega pouka ter obis-
kovanja individualne oz. skupinske pomoči. Če učenec kljub vsem učitel-
jevim prilagoditvam pri rednem in dopolnilnem pouku ter v okviru po-
daljšanega bivanja ne napreduje, potem se na učiteljevo pobudo ali pobudo
staršev vključi še svetovalni delavec. Naslednja stopnja pomoči pa je pomoč
v obliki individualne oz. skupinske pomoči.
Prilagoditve preverjanja, ocenjevanja, napredovanja in opravljanja
NPZ za priseljenske učence
Od leta 2008 imajo priseljenski učenci možnost do dvoletnega prilagojene-
ga preverjanja in ocenjevanja znanja ter možnost napredovanja v nasled-
nji razred kljub neocenjenosti. Priseljenski učenci v prvem letu vključit-
ve v osnovno šolo nacionalno preverjanje znanja opravljajo prostovoljno.
Odgovornost za prilagojeno preverjanje in ocenjevanje znanja prenaša za-
konodaja na celoten učiteljski zbor, in to v dogovoru s starši. Pravne pod-
lage za izvajanje prilagojenega ocenjevanja so zelo splošne in ohlapne,
vsaka šola pa se po svoje spopada z ocenjevanjem priseljenskih učencev.
Prilagoditve se izvajajo na posameznih šolah različno (Vižintin, 2013):
76
