Page 77 - Marovič, Mateja, in Andreja Sinjur, ur. 2018. Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
vključevanje pr iseljenskih učencev v slovenski zakonodaji in šolski pr aksi
pouka, kombinirano s pomočjo učencev s podobno izkušnjo (oblike tutor-
stva). Posebej je poudarjeno tudi vzpodbujanje staršev k učenju slovenščine.
Stanje se sicer izboljšuje, saj je v zadnjih letih izšlo nekaj učnega gra-
diva, ki je učiteljem v pomoč pri učenju slovenščine kot drugega jezika,
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pa izvaja usposabljanja za učenje
slovenščine kot drugega jezika za učitelje.
Učenje maternega jezika
Formalno-pravno imajo priseljenski učenci (oz. vsi, katerih materni je-
zik ni slovenščina) v Sloveniji možnost učenja maternega jezika. Vendar
pa uresničevanje teh pravic ni sistemsko urejeno. V praksi se izvaja učenje
maternih jezikov učencev priseljencev v obliki dopolnilnega pouka ali iz-
birnega predmeta. Po sklepu ministra o sofinanciranju dopolnilnega pou-
ka maternih jezikov in kultur za otroke priseljencev v šolskem letu 2014/15
dopolnilni pouk maternega jezika izvaja osnovna šola, sredstva za izvajanje
pa zagotavljata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter države,
katerih jezik se poučuje, ali starši učencev, ki bodo pouk obiskovali, ali dru-
ge osebe. Države, katerih jezik se poučuje, ali starši ali druge osebe zagota-
vljajo plačilo učitelja ter njegove potne stroške, medtem ko Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport zagotavlja letni pavšalni znesek na učenca
ali dijaka, ki obiskuje dopolnilni pouk, ki zadostuje za plačilo uporabe pro-
storov (najmanj) 60 ur pouka, nabavo učil in učnih pripomočkov za učenca
ter materialne stroške za izvedbo programa (fotokopiranje, telefon, drobni
potrošni material in drugo).
Druga možnost učenja maternega jezika je v obliki izbirnega predme-
ta, pri katerem pa ti jeziki niso opredeljeni kot prvi jeziki, temveč se obrav-
navajo kot tuji. Kljub dobro urejeni teoretični podlagi učenja maternega je-
zika učencev priseljencev pa je v praksi le nekaj šol, ki ponujajo in izvajajo
učenje maternega jezika. Priseljenski učenci iz Makedonije se lahko učijo
materni jezik od leta 1993, v zadnjih letih pa tudi priseljenci iz drugih držav.
Za učence priseljence iz držav EU Slovenija trenutno na podlagi Direktive
Sveta Evropske skupnosti (1977) sofinancira pouk nemščine in finščine. Na
podlagi bilateralnih sporazumov pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost
in šport sofinancira dopolnilno učenje albanščine, ruščine in makedonšči-
ne. Dopolnilno učenje hrvaščine financira država Hrvaška sama (Sinjur,
2010). V manjšem številu šol pa se izvaja učenje maternih jezikov kot izbir-
nega jezika (Komac, Medvešek in Roter, 2007).
75
pouka, kombinirano s pomočjo učencev s podobno izkušnjo (oblike tutor-
stva). Posebej je poudarjeno tudi vzpodbujanje staršev k učenju slovenščine.
Stanje se sicer izboljšuje, saj je v zadnjih letih izšlo nekaj učnega gra-
diva, ki je učiteljem v pomoč pri učenju slovenščine kot drugega jezika,
Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pa izvaja usposabljanja za učenje
slovenščine kot drugega jezika za učitelje.
Učenje maternega jezika
Formalno-pravno imajo priseljenski učenci (oz. vsi, katerih materni je-
zik ni slovenščina) v Sloveniji možnost učenja maternega jezika. Vendar
pa uresničevanje teh pravic ni sistemsko urejeno. V praksi se izvaja učenje
maternih jezikov učencev priseljencev v obliki dopolnilnega pouka ali iz-
birnega predmeta. Po sklepu ministra o sofinanciranju dopolnilnega pou-
ka maternih jezikov in kultur za otroke priseljencev v šolskem letu 2014/15
dopolnilni pouk maternega jezika izvaja osnovna šola, sredstva za izvajanje
pa zagotavljata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter države,
katerih jezik se poučuje, ali starši učencev, ki bodo pouk obiskovali, ali dru-
ge osebe. Države, katerih jezik se poučuje, ali starši ali druge osebe zagota-
vljajo plačilo učitelja ter njegove potne stroške, medtem ko Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport zagotavlja letni pavšalni znesek na učenca
ali dijaka, ki obiskuje dopolnilni pouk, ki zadostuje za plačilo uporabe pro-
storov (najmanj) 60 ur pouka, nabavo učil in učnih pripomočkov za učenca
ter materialne stroške za izvedbo programa (fotokopiranje, telefon, drobni
potrošni material in drugo).
Druga možnost učenja maternega jezika je v obliki izbirnega predme-
ta, pri katerem pa ti jeziki niso opredeljeni kot prvi jeziki, temveč se obrav-
navajo kot tuji. Kljub dobro urejeni teoretični podlagi učenja maternega je-
zika učencev priseljencev pa je v praksi le nekaj šol, ki ponujajo in izvajajo
učenje maternega jezika. Priseljenski učenci iz Makedonije se lahko učijo
materni jezik od leta 1993, v zadnjih letih pa tudi priseljenci iz drugih držav.
Za učence priseljence iz držav EU Slovenija trenutno na podlagi Direktive
Sveta Evropske skupnosti (1977) sofinancira pouk nemščine in finščine. Na
podlagi bilateralnih sporazumov pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost
in šport sofinancira dopolnilno učenje albanščine, ruščine in makedonšči-
ne. Dopolnilno učenje hrvaščine financira država Hrvaška sama (Sinjur,
2010). V manjšem številu šol pa se izvaja učenje maternih jezikov kot izbir-
nega jezika (Komac, Medvešek in Roter, 2007).
75
