Page 47 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 47
Metodologija
Raziskava temelji na kvalitativni paradigmi raziskovanja, kot jo oprede-
ljujejo Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2007). Kvalitativna metodolo-
gija temelji na socialnem konstruktivizmu in interpretivizmu in poudar-
ja pomen konteksta za raziskovanje in razumevanje pojavov. McEvan in
McEvan (2003) podata kratek oris izvora sodobnega razmišljanja, rabe in
opredelitev pojma kvalitativne raziskave. Poudarjata, da jo še vedno mno-
gi povezujejo z etnografijo in naturalistično raziskavo. Hkrati opozarja-
ta, da je poskus, da bi jasno in čvrsto umestili sodobne kvalitativne štu-
dije in podobne kategorije poskus, ki raziskovalca frustrira (McEwan in
McEwan 2003, 77). Kot lastnost kvalitativne raziskave omenjata tri zna-
čilnosti: (a) je naturalistična (podatke zbira raziskovalec na terenu), (b) je
opisna, kar pomeni, da temelji na besedah, in (c) je usmerjena na pomen
in razlago oziroma interpretacijo opazovanega. Pojem kvalitativne razi-
skave je torej kompleksen, predvsem pa pokriva več vrst oziroma pristo-
pov k raziskovanju.
Ena od vrst kvalitativne raziskave je študija primera. O njej pišemo
kot o novosti, čeprav Starmanova (2013) opozarja, da je študija primera že
dolgo uporabljena, npr. v psihologiji kot »case work«, v 60. in 70. letih
prejšnjega stoletja pa se je uveljavila kot odgovor na potrebo po drugač-
nih raziskavah, pristopih in podatkih. Posebej je študija primera primer-
na za raziskave v managementu, izobraževanju in socialnem delu. Študija
primera pomeni, da raziskovalec pridobi poglobljen vpogled v posamezen
projekt, organizacijo, politiko, program, dogodek z več perspektiv v na-
ravnem kontekstu (Simons 2009, 21).
Raziskava temelji na kvalitativni paradigmi raziskovanja, kot jo oprede-
ljujejo Easterby-Smith, Thorpe in Lowe (2007). Kvalitativna metodolo-
gija temelji na socialnem konstruktivizmu in interpretivizmu in poudar-
ja pomen konteksta za raziskovanje in razumevanje pojavov. McEvan in
McEvan (2003) podata kratek oris izvora sodobnega razmišljanja, rabe in
opredelitev pojma kvalitativne raziskave. Poudarjata, da jo še vedno mno-
gi povezujejo z etnografijo in naturalistično raziskavo. Hkrati opozarja-
ta, da je poskus, da bi jasno in čvrsto umestili sodobne kvalitativne štu-
dije in podobne kategorije poskus, ki raziskovalca frustrira (McEwan in
McEwan 2003, 77). Kot lastnost kvalitativne raziskave omenjata tri zna-
čilnosti: (a) je naturalistična (podatke zbira raziskovalec na terenu), (b) je
opisna, kar pomeni, da temelji na besedah, in (c) je usmerjena na pomen
in razlago oziroma interpretacijo opazovanega. Pojem kvalitativne razi-
skave je torej kompleksen, predvsem pa pokriva več vrst oziroma pristo-
pov k raziskovanju.
Ena od vrst kvalitativne raziskave je študija primera. O njej pišemo
kot o novosti, čeprav Starmanova (2013) opozarja, da je študija primera že
dolgo uporabljena, npr. v psihologiji kot »case work«, v 60. in 70. letih
prejšnjega stoletja pa se je uveljavila kot odgovor na potrebo po drugač-
nih raziskavah, pristopih in podatkih. Posebej je študija primera primer-
na za raziskave v managementu, izobraževanju in socialnem delu. Študija
primera pomeni, da raziskovalec pridobi poglobljen vpogled v posamezen
projekt, organizacijo, politiko, program, dogodek z več perspektiv v na-
ravnem kontekstu (Simons 2009, 21).
