Page 50 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
nih. V podjetju B je sodelovala ena oseba, ki je sebe opredelila kot »dekli-
ca za vse po malem«, direktor je moral intervju odpovedati zaradi obve-
znosti, sicer je 14 zaposlenih. V podjetju C so sodelovali štirje zaposleni,
in sicer ena oseba iz oddelka produktno vodenje, dve vodji proizvodnje in
ena oblikovalka, zaposlenih v podjetju je 600. V podjetju D je sodelova-
lo šest oseb, in sicer tri iz tehnologije, ena oseba iz marketinga in dve ose-
bi iz proizvodnje, zaposlenih je 246. Skupno smo izvedli 14 polstrukturi-
ranih intervjujev.
Metode zbiranja podatkov
Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, ki ga Bryman (2004)
poimenuje globinski polstrukturirani intervju (angl. in-depth semistru-
50 ctured interview).
Polstrukturirani intervju je med dvema ekstremoma, to je struktu-
riranim in nestrukturiranim intervjujem. Z intervjuji smo pridobili po-
datke, ki so nam dali avtentičen vpogled v izkušnje in interpretacije praks
naših intervjuvancev (Kvale 1996; Silverman 2001). Pri omenjenem in-
tervjuju si raziskovalec poleg splošne sestave intervjuja, v kateri postavi
cilje, ki naj bi jih z intervjujem dosegel, vnaprej pripravi tudi nekaj bi-
stvenih vprašanj, navadno odprtega tipa, ki jih postavi vsakemu vpraše-
vancu, preostala vprašanja pa oblikuje sproti med potekom intervjuja. Pol
strukturirani intervju je zelo prožna tehnika zbiranja podatkov. Njegova
značilnost je, da omogoča zbiranje podatkov na osnovi vprašanj odprtega
tipa, kar pomeni, da lahko med intervjuvanjem dodajamo podvprašanja
in tako pridobimo poglobljen vpogled v naš preučevani problem. Upora-
ben je pri študiji primera in tudi na večjih vzorcih, uporabi se lahko kot
samostojna tehnika zbiranja podatkov ali v kombinaciji z drugimi tehni-
kami (Guba in Lincoln 1994).
Podjetjem smo vnaprej poslali nabor vprašanj. Ta so bila:
– Kaj je najpomembnejša vrednota v vašem podjetju?
– Ali je oblikovanje del strateške usmeritve v vašem podjetju? Po-
jasnite, prosim, vaš odgovor na primeru.
– Kaj vi razumete pod izrazom dizajnerska2 kultura?
– Kako se kaže dizajnerska kultura v vašem podjetju?
– Kako nastajajo oblikovalske rešitve?
– Kakšen pomen pripisujete oblikovanju?
2 V vprašanjih smo ohranili angleške izraze ' dizajn' dizajnerska kultura', ker je to del jezika, ki ga
podjetja poznajo in uporabljajo. Tudi v intervjujih nismo prevajali angleških izrazov, ki so jih upo-
rabljali intervjuvanci, ker bi se s tem izgubil poudarek.
nih. V podjetju B je sodelovala ena oseba, ki je sebe opredelila kot »dekli-
ca za vse po malem«, direktor je moral intervju odpovedati zaradi obve-
znosti, sicer je 14 zaposlenih. V podjetju C so sodelovali štirje zaposleni,
in sicer ena oseba iz oddelka produktno vodenje, dve vodji proizvodnje in
ena oblikovalka, zaposlenih v podjetju je 600. V podjetju D je sodelova-
lo šest oseb, in sicer tri iz tehnologije, ena oseba iz marketinga in dve ose-
bi iz proizvodnje, zaposlenih je 246. Skupno smo izvedli 14 polstrukturi-
ranih intervjujev.
Metode zbiranja podatkov
Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, ki ga Bryman (2004)
poimenuje globinski polstrukturirani intervju (angl. in-depth semistru-
50 ctured interview).
Polstrukturirani intervju je med dvema ekstremoma, to je struktu-
riranim in nestrukturiranim intervjujem. Z intervjuji smo pridobili po-
datke, ki so nam dali avtentičen vpogled v izkušnje in interpretacije praks
naših intervjuvancev (Kvale 1996; Silverman 2001). Pri omenjenem in-
tervjuju si raziskovalec poleg splošne sestave intervjuja, v kateri postavi
cilje, ki naj bi jih z intervjujem dosegel, vnaprej pripravi tudi nekaj bi-
stvenih vprašanj, navadno odprtega tipa, ki jih postavi vsakemu vpraše-
vancu, preostala vprašanja pa oblikuje sproti med potekom intervjuja. Pol
strukturirani intervju je zelo prožna tehnika zbiranja podatkov. Njegova
značilnost je, da omogoča zbiranje podatkov na osnovi vprašanj odprtega
tipa, kar pomeni, da lahko med intervjuvanjem dodajamo podvprašanja
in tako pridobimo poglobljen vpogled v naš preučevani problem. Upora-
ben je pri študiji primera in tudi na večjih vzorcih, uporabi se lahko kot
samostojna tehnika zbiranja podatkov ali v kombinaciji z drugimi tehni-
kami (Guba in Lincoln 1994).
Podjetjem smo vnaprej poslali nabor vprašanj. Ta so bila:
– Kaj je najpomembnejša vrednota v vašem podjetju?
– Ali je oblikovanje del strateške usmeritve v vašem podjetju? Po-
jasnite, prosim, vaš odgovor na primeru.
– Kaj vi razumete pod izrazom dizajnerska2 kultura?
– Kako se kaže dizajnerska kultura v vašem podjetju?
– Kako nastajajo oblikovalske rešitve?
– Kakšen pomen pripisujete oblikovanju?
2 V vprašanjih smo ohranili angleške izraze ' dizajn' dizajnerska kultura', ker je to del jezika, ki ga
podjetja poznajo in uporabljajo. Tudi v intervjujih nismo prevajali angleških izrazov, ki so jih upo-
rabljali intervjuvanci, ker bi se s tem izgubil poudarek.
