Page 51 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Metodologija 51
Vprašanja smo skupaj s prošnjo za sodelovanje poslali po e-pošti vsem
11. podjetjem. Tako so lahko bolje razumeli našo prošnjo po vključitvi za-
poslenih iz različnih organizacijskih funkcij v intervjuje. Med intervju-
jem smo dodajali podvprašanja in spodbujali intervjuvance k čim kom-
pleksnejšim odgovorom.
Triangulacija
Triangulacija je v kvalitativnem pristopu pomembna, saj z uporabo treh
ali več teorij, virov, metod povečujemo kredibilnost kvalitativne raziska-
ve. Mi smo izvedli triangulacijo po virih v vsakem podjetju s tem, da smo
intervjuvali predstavnike različnih oddelkov v sodelujočih podjetjih.
Metode analize podatkov
Za analizo podatkov smo uporabili kombinacijo dveh metod: metodo
analize vsebine (angl. content analysis) in utemeljeno metodo (grounded
theory analysis). Če o preučevanem fenomenu ne obstaja dovolj predhod-
nega znanja, se za oblikovanje kategorij znotraj analize vsebine priporoča
induktivni pristop (Mayring 2000), kar nas vodi od specifičnega k sploš-
nejšemu; opazujemo posamezna dejstva in jih kombiniramo v večjo celoto.
Utemeljena metoda nas je sistematično vodila skozi proces vzpostav-
ljanja znanja in razumevanja »kaj se v resnici dogaja« s preučevanim fe-
nomenom – dizajnersko kulturo, ob upoštevanju raziskovalčevega filo-
zofskega izhodišča (Birks in Mills 2011). Razvoj novega vedenja izhaja iz
podatkov, pridobljenih od udeležencev, ki so sodelovali v procesu (Strauss
in Corbin 1990). K analizi smo pristopili tako, da smo vse intervjuje pre-
pisali. Potem smo po več iterakcijah oblikovali teme in kategorije ter celo-
ten tekst kodirali. Nato smo začeli analizo in interpretacijo. Čeprav je naša
študija primera zasnovana kot multipla študija primera, nismo analizirali
vsakega podjetja posebej, temveč smo se osredinili na naš primer – obliko-
valsko kulturo, kot jo razumejo in interpretirajo intervjuvanci. S tem smo
iskali skupne značilnosti primera, vzorce pojmovanj, pomen in prakse ter
jih izrazili skozi oblikovane kategorije.
Predvidene omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema
Ločimo metodološke in vsebinske omejitve.
Metodološke omejitve
Gre za eksploratorno multiplo študijo primera, zato ugotovitev ne mo-
remo statistično posploševati, kar pa niti ni namen te študije. V vzorec
Vprašanja smo skupaj s prošnjo za sodelovanje poslali po e-pošti vsem
11. podjetjem. Tako so lahko bolje razumeli našo prošnjo po vključitvi za-
poslenih iz različnih organizacijskih funkcij v intervjuje. Med intervju-
jem smo dodajali podvprašanja in spodbujali intervjuvance k čim kom-
pleksnejšim odgovorom.
Triangulacija
Triangulacija je v kvalitativnem pristopu pomembna, saj z uporabo treh
ali več teorij, virov, metod povečujemo kredibilnost kvalitativne raziska-
ve. Mi smo izvedli triangulacijo po virih v vsakem podjetju s tem, da smo
intervjuvali predstavnike različnih oddelkov v sodelujočih podjetjih.
Metode analize podatkov
Za analizo podatkov smo uporabili kombinacijo dveh metod: metodo
analize vsebine (angl. content analysis) in utemeljeno metodo (grounded
theory analysis). Če o preučevanem fenomenu ne obstaja dovolj predhod-
nega znanja, se za oblikovanje kategorij znotraj analize vsebine priporoča
induktivni pristop (Mayring 2000), kar nas vodi od specifičnega k sploš-
nejšemu; opazujemo posamezna dejstva in jih kombiniramo v večjo celoto.
Utemeljena metoda nas je sistematično vodila skozi proces vzpostav-
ljanja znanja in razumevanja »kaj se v resnici dogaja« s preučevanim fe-
nomenom – dizajnersko kulturo, ob upoštevanju raziskovalčevega filo-
zofskega izhodišča (Birks in Mills 2011). Razvoj novega vedenja izhaja iz
podatkov, pridobljenih od udeležencev, ki so sodelovali v procesu (Strauss
in Corbin 1990). K analizi smo pristopili tako, da smo vse intervjuje pre-
pisali. Potem smo po več iterakcijah oblikovali teme in kategorije ter celo-
ten tekst kodirali. Nato smo začeli analizo in interpretacijo. Čeprav je naša
študija primera zasnovana kot multipla študija primera, nismo analizirali
vsakega podjetja posebej, temveč smo se osredinili na naš primer – obliko-
valsko kulturo, kot jo razumejo in interpretirajo intervjuvanci. S tem smo
iskali skupne značilnosti primera, vzorce pojmovanj, pomen in prakse ter
jih izrazili skozi oblikovane kategorije.
Predvidene omejitve in predpostavke pri obravnavanju problema
Ločimo metodološke in vsebinske omejitve.
Metodološke omejitve
Gre za eksploratorno multiplo študijo primera, zato ugotovitev ne mo-
remo statistično posploševati, kar pa niti ni namen te študije. V vzorec
