Page 54 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
razlika, od kod usmeritev prihaja. Strategija je osnovana na osnovi tega
kdo smo in kam gremo, trend pa na osnovi tega, kam gre trg, kaj se do-
gaja na trgu. Woudhuysen (2013) pri tem pravi, da trende1 pogosto dolo-
čajo kar dizajn managerji in oblikovalci, ki za snovanje trendov niso do-
volj usposobljeni. Pri tem gre za dva pogleda, ali nekdo želi biti snovalec
trendov ali trendom samo sledi. Podjetja delujejo v nekem širšem oko-
lju, zato sta pri odločanju zagotovo pomembna oba vidika. Pri tem lah-
ko rečemo, da je trend bolj povezan s samim oblikovanjem kot z vizual-
no predstavitvijo. Zhou, Yim in Tse (2005) pri tem pravijo, da je sledenje
trendom ustrezno za mainstream podjetja, vendar pa s tem lahko zane-
marimo nove trge, ki se šele porajajo. Za nova ali nastajajoča podjetja je
pomembno, da ustvarjajo trende, saj so ustvarjalci trendov oziroma. tren-
dsetterji tisti, ki odpirajo in se uveljavljajo na novih trgih. Sicer pa velja,
54 da moramo poznati oba vidika in se odločiti ali je strategija podjetja biti
trend setter ali ne.
Trend
Kot smo že povedali, je trend poskus napovedovanja prihodnosti na osno-
vi sedanjosti. Osnovan je na podlagi tega, kam gredo okolje, trg, analiza
demografskega stanja. Pogosto ga povezujemo z modo. Vendar je trend
dolgoročnejši, je usmeritev in ne le smer za naslednjo sezono. Tudi Oxfor-
dov slovar (b. l.) pod trend ponudi sopomenko 'fashion' – moda, čeprav
izraz fashion pomeni dajati obliko. Tako ga podobno vidijo v tretjem
podjetju. Simmel (1957) v družbenem kontekstu opredeli modo kot obli-
ko imitacije, kjer pripadniki nižjega sloja skušajo slediti tistim iz višjega.
Ko nova moda ('fashion') postane popularna, si morajo izmisliti nekaj no-
vega. Lahko vidimo, da je avtor razumel modo v kontekstu ‘trendsetter-
jev' in 'trendfollowerjev', aplicirano na tedanje družbeno stanje. Tudi na
področju svetovanja managementu se pojavlja besedna zveza 'manage-
ment fashions', kjer gre za nenehne nove ideje in modele svetovalnih pod-
jetij managerjem (Benders in Van Veen 2001), kar je tudi nevarnost pri
dizajn managementu kot redukciji na novo managersko modno muho.
Vendar pogosto trendi niso le ideje nekaterih nadarjenih in vizionar-
skih posameznikov. Kot je vidno v nadaljevanju, pogosto sodelujejo cele
skupine, ki združujejo različna znanja. Za napovedovanje trendov v pri-
hodnosti se uporabljajo različni računalniški modeli, ki na osnovi stati-
stičnih podatkov napovedujejo prihodnje trende. Avtorja Tucker in Kim
(2011) pravita, da je to pomembno, da lahko oblikovalci in inženirji nare-
1 Trend razumemo kot smernico, na primer trajnostno oblikovanje, s poudarkom na okolju.
razlika, od kod usmeritev prihaja. Strategija je osnovana na osnovi tega
kdo smo in kam gremo, trend pa na osnovi tega, kam gre trg, kaj se do-
gaja na trgu. Woudhuysen (2013) pri tem pravi, da trende1 pogosto dolo-
čajo kar dizajn managerji in oblikovalci, ki za snovanje trendov niso do-
volj usposobljeni. Pri tem gre za dva pogleda, ali nekdo želi biti snovalec
trendov ali trendom samo sledi. Podjetja delujejo v nekem širšem oko-
lju, zato sta pri odločanju zagotovo pomembna oba vidika. Pri tem lah-
ko rečemo, da je trend bolj povezan s samim oblikovanjem kot z vizual-
no predstavitvijo. Zhou, Yim in Tse (2005) pri tem pravijo, da je sledenje
trendom ustrezno za mainstream podjetja, vendar pa s tem lahko zane-
marimo nove trge, ki se šele porajajo. Za nova ali nastajajoča podjetja je
pomembno, da ustvarjajo trende, saj so ustvarjalci trendov oziroma. tren-
dsetterji tisti, ki odpirajo in se uveljavljajo na novih trgih. Sicer pa velja,
54 da moramo poznati oba vidika in se odločiti ali je strategija podjetja biti
trend setter ali ne.
Trend
Kot smo že povedali, je trend poskus napovedovanja prihodnosti na osno-
vi sedanjosti. Osnovan je na podlagi tega, kam gredo okolje, trg, analiza
demografskega stanja. Pogosto ga povezujemo z modo. Vendar je trend
dolgoročnejši, je usmeritev in ne le smer za naslednjo sezono. Tudi Oxfor-
dov slovar (b. l.) pod trend ponudi sopomenko 'fashion' – moda, čeprav
izraz fashion pomeni dajati obliko. Tako ga podobno vidijo v tretjem
podjetju. Simmel (1957) v družbenem kontekstu opredeli modo kot obli-
ko imitacije, kjer pripadniki nižjega sloja skušajo slediti tistim iz višjega.
Ko nova moda ('fashion') postane popularna, si morajo izmisliti nekaj no-
vega. Lahko vidimo, da je avtor razumel modo v kontekstu ‘trendsetter-
jev' in 'trendfollowerjev', aplicirano na tedanje družbeno stanje. Tudi na
področju svetovanja managementu se pojavlja besedna zveza 'manage-
ment fashions', kjer gre za nenehne nove ideje in modele svetovalnih pod-
jetij managerjem (Benders in Van Veen 2001), kar je tudi nevarnost pri
dizajn managementu kot redukciji na novo managersko modno muho.
Vendar pogosto trendi niso le ideje nekaterih nadarjenih in vizionar-
skih posameznikov. Kot je vidno v nadaljevanju, pogosto sodelujejo cele
skupine, ki združujejo različna znanja. Za napovedovanje trendov v pri-
hodnosti se uporabljajo različni računalniški modeli, ki na osnovi stati-
stičnih podatkov napovedujejo prihodnje trende. Avtorja Tucker in Kim
(2011) pravita, da je to pomembno, da lahko oblikovalci in inženirji nare-
1 Trend razumemo kot smernico, na primer trajnostno oblikovanje, s poudarkom na okolju.
