Page 55 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 55
Analaiza in interpretacija 55
dijo prihodnjo generacijo izdelkov, preden ti postanejo mainstream. Tudi
onadva poudarita, da ni dobro biti mainstream, saj s tem izgubiš konku-
renčno in razlikovalno prednost. Trendsetter je nekdo, ki širi novo ide-
jo, preden jo sprejmejo drugi. Lahko rečemo, da je biti trend setter po-
membno, saj to opredeljuje pozicijo na trgu, ki omogoča razlikovanje, v
časovnem pogledu strateško prednost (Saez-Trumper idr. 2012).
Trend kot kratkoročna usmeritev, oziroma kot nakazovalec prihod-
njih usmeritev in gibanj se kaže z s tem, ko oseba A2 pravi: »Predvsem
hočemo naprej poriniti izdelke, ki imajo neko dodano vrednost za upo-
rabnika. To so vsi ti oblikovani produkti. Poudarek je na stolu Nicolas.
Tukaj želimo doseči da bo izdelek dostopen za množico in ne drag kos
za peščico ljudi. Tako da morda s tem … to so naši paradni konji s kateri-
mi želimo pokazati kaj znamo narediti in da je kvaliteta na prvem mestu,
uporabniška izkušnja, udobje. In pač želimo biti trend setterji ne trend
followerji. Ker če ne lahko konkuriraš le s ceno, mi pa tega ne želimo, ker
tako dela večina slovenskih podjetij in tu ni nobene dodane vrednosti. To
je samo, kdo je cenejši, in za tistega se odločijo. Tako da ceno pa lahko do-
loča ravno ta dodana vrednost, ki jo prinese oblikovanje. To se kaže tudi
da hodimo na vse večje tuje sejme, Nemčija, Milano, Orgatec in v bistvu
London. Letos pridejo na vrsto vsi ti sejmi, razen Milana, ki je že sedaj.
Letos ni office, pa tudi Moskva. Kjer se kaže le izdelke z dodano vredno-
stjo in želi s tem dokazati tujim strankam, potencialnim, da se odločijo za
nas, da smo drugačni, damo na kvaliteto in dodano vrednost.«
To lahko razumemo, da glede oblikovanja izdelkov v panogi obstaja-
jo podjetja, ki narekujejo trende, usmeritve, in podjetja, ki tem usmerit-
vam sledijo in jih posnemajo. Opiše, da se podjetja srečujejo na različnih
sejmih, kjer vidijo, kaj delajo drugi, in na podlagi tega predvidevajo in na-
črtujejo svoje delo v prihodnosti. S pozicijo trendsetterja je povezana tudi
poslovna uspešnost, saj omogoča višjo dodano vrednost, višjo ceno. To-
rej biti trendsetter, biti v trendu, ni le stvar neke modne muhe, temveč del
pozicioniranja na trgu. S tem, ko oseba A2 pravi, da želijo biti trendsetter-
ji, pove tudi nekaj o strategiji podjetja. Se pravi, da težko ločimo trend in
strategijo oziroma obstajajo nekakšni odnosi med njima.
A1 opredeljuje to s potrošniško logiko: »Ne samo, da nekdo vidi ne-
kaj lepega in mu je to všeč. To je za mene ta potrošniška logika, kjer 'aha,
všeč mi je, to bi kupil'.«
Trend je pogosto razumljen kot nekaj lepega, trenutnega.
A1 pravi: »Razlika je samo ali je dobro narejeno. Se pravi z dolgoroč-
nim pogledom. Ali samo, zdaj bom nesramen, kickstarterski projekt. Se
dijo prihodnjo generacijo izdelkov, preden ti postanejo mainstream. Tudi
onadva poudarita, da ni dobro biti mainstream, saj s tem izgubiš konku-
renčno in razlikovalno prednost. Trendsetter je nekdo, ki širi novo ide-
jo, preden jo sprejmejo drugi. Lahko rečemo, da je biti trend setter po-
membno, saj to opredeljuje pozicijo na trgu, ki omogoča razlikovanje, v
časovnem pogledu strateško prednost (Saez-Trumper idr. 2012).
Trend kot kratkoročna usmeritev, oziroma kot nakazovalec prihod-
njih usmeritev in gibanj se kaže z s tem, ko oseba A2 pravi: »Predvsem
hočemo naprej poriniti izdelke, ki imajo neko dodano vrednost za upo-
rabnika. To so vsi ti oblikovani produkti. Poudarek je na stolu Nicolas.
Tukaj želimo doseči da bo izdelek dostopen za množico in ne drag kos
za peščico ljudi. Tako da morda s tem … to so naši paradni konji s kateri-
mi želimo pokazati kaj znamo narediti in da je kvaliteta na prvem mestu,
uporabniška izkušnja, udobje. In pač želimo biti trend setterji ne trend
followerji. Ker če ne lahko konkuriraš le s ceno, mi pa tega ne želimo, ker
tako dela večina slovenskih podjetij in tu ni nobene dodane vrednosti. To
je samo, kdo je cenejši, in za tistega se odločijo. Tako da ceno pa lahko do-
loča ravno ta dodana vrednost, ki jo prinese oblikovanje. To se kaže tudi
da hodimo na vse večje tuje sejme, Nemčija, Milano, Orgatec in v bistvu
London. Letos pridejo na vrsto vsi ti sejmi, razen Milana, ki je že sedaj.
Letos ni office, pa tudi Moskva. Kjer se kaže le izdelke z dodano vredno-
stjo in želi s tem dokazati tujim strankam, potencialnim, da se odločijo za
nas, da smo drugačni, damo na kvaliteto in dodano vrednost.«
To lahko razumemo, da glede oblikovanja izdelkov v panogi obstaja-
jo podjetja, ki narekujejo trende, usmeritve, in podjetja, ki tem usmerit-
vam sledijo in jih posnemajo. Opiše, da se podjetja srečujejo na različnih
sejmih, kjer vidijo, kaj delajo drugi, in na podlagi tega predvidevajo in na-
črtujejo svoje delo v prihodnosti. S pozicijo trendsetterja je povezana tudi
poslovna uspešnost, saj omogoča višjo dodano vrednost, višjo ceno. To-
rej biti trendsetter, biti v trendu, ni le stvar neke modne muhe, temveč del
pozicioniranja na trgu. S tem, ko oseba A2 pravi, da želijo biti trendsetter-
ji, pove tudi nekaj o strategiji podjetja. Se pravi, da težko ločimo trend in
strategijo oziroma obstajajo nekakšni odnosi med njima.
A1 opredeljuje to s potrošniško logiko: »Ne samo, da nekdo vidi ne-
kaj lepega in mu je to všeč. To je za mene ta potrošniška logika, kjer 'aha,
všeč mi je, to bi kupil'.«
Trend je pogosto razumljen kot nekaj lepega, trenutnega.
A1 pravi: »Razlika je samo ali je dobro narejeno. Se pravi z dolgoroč-
nim pogledom. Ali samo, zdaj bom nesramen, kickstarterski projekt. Se
