Page 56 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
pravi, nekaj se naredi, proda in nato bomo videli kako naprej. Kratkoroč-
no se mi zdi, da so potem omejeni s trajnostnim biznisom.«
Intervjuvanci govorijo o predpostavki, da so kickstarter in drugi so-
rodni projekti izdelki ali podjetja del trenda, hkrati pa so brez prave dol-
goročne strategije in vizije. Njihovo mnenje je zanimivo zato, ker naspro-
tujejo temu, kako so prikazani nameni kickstarterja in drugih platform.
Te so namreč namenjene spodbujanju inovacij in začetnih poskusov
(Gerber, Hui in Kuo 2012). Izsledki raziskave Mollick in Kuppuswamy
(2014) kažejo, da je velika večina uspešnih podjetij nadaljevala z delom in
omogočila zaposlitev dodatnih ljudi. Pri tem je pomemben dejavnik, da
so bila ta podjetja že prej dobro strateško pripravljena (prav tam). Lahko
se strinjamo, da je kickstarter nekakšna moda, trend vstopanja na trg in
preverjanja novih konceptov, vendar težko posplošimo, da so vsi projek-
56 ti brez strategije.
A1 navede tudi: »Življenjska doba podjetij se zmanjšuje z 12 na 7
let.«
Knight (2014) piše, da se je za 500 podjetij S&P življenjska doba skraj-
šala s 60 na 18 let. V nadaljevanju avtor svetuje, da dolgoročna strategija
podaljša življenjsko dobo podjetja. Skrajševanje življenjske dobe podjetij
ima več vidikov. Eden izmed njih je hitrost družbenih sprememb in zmo-
žnost podjetja, da se spremembam prilagodi, drugi vidik pa je povezan z
dolgoročno strategijo.
Zanimivo je, da oseba B1 vidi povezavo trenda s kapitalom.
B1: »Trend je vedno povezan s kapitalom. Stvari, ki se dobro proda-
jajo, so špica, sploh pri denimo solo oblikovalcih, da te vzame ena večja
oblikovalska hiša, da lahko delaš za 'brand', pomeni, da moraš slediti ne-
kim trendom, moraš delati neke prepoznane oblike. Ki pa mogoče slučaj-
no sovpadajo s tistim, kar ljudi zanima. Kar je ta trenutek nekaj novega,
lepega. Ni pa nujno, da je ves dizajn ali vsa oblika trendovska. To se mi zdi
bolj stvar kulture, da ljudje konstantno razvijajo nove oblike, forme, ki
niso nujno najbolj prodajane in najbolj v trendu. Se pravi, da je trend po-
vezan s prodajo, kultura z nečim trajnim.«
Vidimo, da gre za razumevanja trenda v pomenu mode, mainstrea-
ma. Se pravi, če si moden, v trendu, potem imaš veliko dela. Obenem iz-
postavi vidik oblikovanja, kjer je to razumljeno kot nenehen proces iska-
nja novih oblik, konceptom. To pa poveže s kulturo, kjer je vsebovan nek
element vrednot.
C3: »Nisem seznanjen. Itak imamo vzorce naredimo, in ko je nova
kolekcija, novembra delamo že naslednjo sezono, in ko bo vse, se dobimo
dol v show roomu in razstavimo in vsak od vodij, oblikovalke in razvoj
pravi, nekaj se naredi, proda in nato bomo videli kako naprej. Kratkoroč-
no se mi zdi, da so potem omejeni s trajnostnim biznisom.«
Intervjuvanci govorijo o predpostavki, da so kickstarter in drugi so-
rodni projekti izdelki ali podjetja del trenda, hkrati pa so brez prave dol-
goročne strategije in vizije. Njihovo mnenje je zanimivo zato, ker naspro-
tujejo temu, kako so prikazani nameni kickstarterja in drugih platform.
Te so namreč namenjene spodbujanju inovacij in začetnih poskusov
(Gerber, Hui in Kuo 2012). Izsledki raziskave Mollick in Kuppuswamy
(2014) kažejo, da je velika večina uspešnih podjetij nadaljevala z delom in
omogočila zaposlitev dodatnih ljudi. Pri tem je pomemben dejavnik, da
so bila ta podjetja že prej dobro strateško pripravljena (prav tam). Lahko
se strinjamo, da je kickstarter nekakšna moda, trend vstopanja na trg in
preverjanja novih konceptov, vendar težko posplošimo, da so vsi projek-
56 ti brez strategije.
A1 navede tudi: »Življenjska doba podjetij se zmanjšuje z 12 na 7
let.«
Knight (2014) piše, da se je za 500 podjetij S&P življenjska doba skraj-
šala s 60 na 18 let. V nadaljevanju avtor svetuje, da dolgoročna strategija
podaljša življenjsko dobo podjetja. Skrajševanje življenjske dobe podjetij
ima več vidikov. Eden izmed njih je hitrost družbenih sprememb in zmo-
žnost podjetja, da se spremembam prilagodi, drugi vidik pa je povezan z
dolgoročno strategijo.
Zanimivo je, da oseba B1 vidi povezavo trenda s kapitalom.
B1: »Trend je vedno povezan s kapitalom. Stvari, ki se dobro proda-
jajo, so špica, sploh pri denimo solo oblikovalcih, da te vzame ena večja
oblikovalska hiša, da lahko delaš za 'brand', pomeni, da moraš slediti ne-
kim trendom, moraš delati neke prepoznane oblike. Ki pa mogoče slučaj-
no sovpadajo s tistim, kar ljudi zanima. Kar je ta trenutek nekaj novega,
lepega. Ni pa nujno, da je ves dizajn ali vsa oblika trendovska. To se mi zdi
bolj stvar kulture, da ljudje konstantno razvijajo nove oblike, forme, ki
niso nujno najbolj prodajane in najbolj v trendu. Se pravi, da je trend po-
vezan s prodajo, kultura z nečim trajnim.«
Vidimo, da gre za razumevanja trenda v pomenu mode, mainstrea-
ma. Se pravi, če si moden, v trendu, potem imaš veliko dela. Obenem iz-
postavi vidik oblikovanja, kjer je to razumljeno kot nenehen proces iska-
nja novih oblik, konceptom. To pa poveže s kulturo, kjer je vsebovan nek
element vrednot.
C3: »Nisem seznanjen. Itak imamo vzorce naredimo, in ko je nova
kolekcija, novembra delamo že naslednjo sezono, in ko bo vse, se dobimo
dol v show roomu in razstavimo in vsak od vodij, oblikovalke in razvoj
