Page 57 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Analaiza in interpretacija 57
pove: če bi popravili to, se to ne vidi, in skupaj potem najdemo rešitve za
redno proizvodnjo, da bo lažje.«
Iz tega izseka intervjuja vidimo, da podjetje vsako leto ustvari novo
kolekcijo. Tudi izraz kolekcija je tak, ki prihaja iz mode, zato je smotrno
osvetliti te izraze.
C1 prav tako omeni trend kot enega izmed dejavnikov. Pravi: »Ključ-
no, ker je veliko pozornosti na dizajnu. Da je vsako leto update, korak
naprej. Da smo v trendu. Če bi želeli imeti interne, nekoč smo jih imeli
interne grafike. Ampak smo se odločili za outsourcing. Mi smo v smučar-
ski industriji in imamo izjemne oblikovalce. Ekipa, s katero boste govo-
rili, ima izjemen in konceptualen element, da pretvori idejo v realizacijo.
Vendar se moramo zavedati, da smo zaprti v zimsko industrijo. Agencija
pa dela dva, tri, štiri mesece za nas. Istočasno dela za mnogo drugih indu-
strij in ima bistveno večjo širino kot mi. Zato vidimo pomembnost agen-
cij tudi kot neki zunanji faktor, ki nas kdaj usmeri. Pomembno je tudi
dejstvo, da imamo dolgoletne partnerje. Delamo z Gigo Design in Son-
da Design studiem iz Hrvaške, oba sta desetletna partnerja. Mi verjame-
mo, da se še niso izpeli. Tudi sami delajo za to, da imajo nove in nove so-
delavce. Tudi ni samo ena oseba zadaj in samo ena oseba dela dizajn. Da
nam zagotavljajo širino, nas poznajo, vejo kaj je Elan. Tudi oni rečejo, nov
oblikovalec je naredil, samo vidimo da ni čisto, to je Rossignol. Ne bomo
šli v to smer.«
Zavedajo se, da je za načrtovanje trendov potrebna širina, poznavanje
večjih panog, sledenje spremembam in na podlagi tega napredovanje. Kar
je tudi zanimivo, je, da se zavedajo pomembnosti usposobljenosti zapo-
slenih, vendar vse znanje in talent nista dovolj za uspešen nastop na trgu
in postavljanje novih trendov. V bistvu enači trend z mainstreamom, kar
bi lahko rekli, obenem pa bi lahko rekli, da je pozicija na trgu, ki je od-
raz kapitala.
B1: »Vsako podjetje, če je podjetje, je povezano s kapitalom. Če de-
lamo stvari, ki so oblikovane avtomatično pomeni, da smo podrejeni ne-
kim trendom. Tako. Če ne čisto praktičnim trendom, kvadratura, trend
pri kvadraturi, ampak to nima povezave z obliko, ampak tudi posledič-
no manjše stvari, manjše hiše, velike okenske odprtine, to so vse stvari ki
so v trendu, ki pred sto leti niso bile v trendu.« … »Trudimo se obdrža-
ti neke estetske norme, ki so nam blizu. To je kulturno, da se ne podreja-
mo čisto kapitalu, če ne bi šli v masovno produkcijo. Treba je gledati stva-
ri. Tudi oblika je malo podrejena temu, kaj lahko prodamo. Vsi bi delali
neke zelo nerealne stvari, ki jih nihče ne bo kupil. Po domače. Mi če ho-
čemo delati za trg, pač delamo serijsko proizvodnjo, potem si ne moremo
pove: če bi popravili to, se to ne vidi, in skupaj potem najdemo rešitve za
redno proizvodnjo, da bo lažje.«
Iz tega izseka intervjuja vidimo, da podjetje vsako leto ustvari novo
kolekcijo. Tudi izraz kolekcija je tak, ki prihaja iz mode, zato je smotrno
osvetliti te izraze.
C1 prav tako omeni trend kot enega izmed dejavnikov. Pravi: »Ključ-
no, ker je veliko pozornosti na dizajnu. Da je vsako leto update, korak
naprej. Da smo v trendu. Če bi želeli imeti interne, nekoč smo jih imeli
interne grafike. Ampak smo se odločili za outsourcing. Mi smo v smučar-
ski industriji in imamo izjemne oblikovalce. Ekipa, s katero boste govo-
rili, ima izjemen in konceptualen element, da pretvori idejo v realizacijo.
Vendar se moramo zavedati, da smo zaprti v zimsko industrijo. Agencija
pa dela dva, tri, štiri mesece za nas. Istočasno dela za mnogo drugih indu-
strij in ima bistveno večjo širino kot mi. Zato vidimo pomembnost agen-
cij tudi kot neki zunanji faktor, ki nas kdaj usmeri. Pomembno je tudi
dejstvo, da imamo dolgoletne partnerje. Delamo z Gigo Design in Son-
da Design studiem iz Hrvaške, oba sta desetletna partnerja. Mi verjame-
mo, da se še niso izpeli. Tudi sami delajo za to, da imajo nove in nove so-
delavce. Tudi ni samo ena oseba zadaj in samo ena oseba dela dizajn. Da
nam zagotavljajo širino, nas poznajo, vejo kaj je Elan. Tudi oni rečejo, nov
oblikovalec je naredil, samo vidimo da ni čisto, to je Rossignol. Ne bomo
šli v to smer.«
Zavedajo se, da je za načrtovanje trendov potrebna širina, poznavanje
večjih panog, sledenje spremembam in na podlagi tega napredovanje. Kar
je tudi zanimivo, je, da se zavedajo pomembnosti usposobljenosti zapo-
slenih, vendar vse znanje in talent nista dovolj za uspešen nastop na trgu
in postavljanje novih trendov. V bistvu enači trend z mainstreamom, kar
bi lahko rekli, obenem pa bi lahko rekli, da je pozicija na trgu, ki je od-
raz kapitala.
B1: »Vsako podjetje, če je podjetje, je povezano s kapitalom. Če de-
lamo stvari, ki so oblikovane avtomatično pomeni, da smo podrejeni ne-
kim trendom. Tako. Če ne čisto praktičnim trendom, kvadratura, trend
pri kvadraturi, ampak to nima povezave z obliko, ampak tudi posledič-
no manjše stvari, manjše hiše, velike okenske odprtine, to so vse stvari ki
so v trendu, ki pred sto leti niso bile v trendu.« … »Trudimo se obdrža-
ti neke estetske norme, ki so nam blizu. To je kulturno, da se ne podreja-
mo čisto kapitalu, če ne bi šli v masovno produkcijo. Treba je gledati stva-
ri. Tudi oblika je malo podrejena temu, kaj lahko prodamo. Vsi bi delali
neke zelo nerealne stvari, ki jih nihče ne bo kupil. Po domače. Mi če ho-
čemo delati za trg, pač delamo serijsko proizvodnjo, potem si ne moremo
