Page 59 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Analaiza in interpretacija 59
– oseba D2 »Te fluidne oblike so in ...«,
– oseba D4: »In krivine. V to je branža že šla. Je treba takoj pristo-
piti in nekje začeti razmišljati, da bomo morali to delati. Se pra-
vi, obstajajo neke usmeritve.«
Kot lahko razberemo v tej točki, nekim trendom, ki narekujejo obli-
ko izdelkov, podjetje sledi in ni tisto, ki jih ustvarja. Povedali so tudi, da
se ti trendi glede same oblike ne spreminjajo veliko. Se pa zavedajo, da je
potrebno nenehno ustvarjanje novih stvari.
Oseba D1 pravi: »Slabo je, če te drugi prisilijo. Si zaspal.«
Povedo, da so veliko bolj podvrženi spremembam, trendom, spre-
membam na področju tehnologije.
Oseba D1: »Tehnologija se spreminja. Delamo take izdelke, ki so
dokaj nevtralni. Dekorativci so aktualni leto dve, ko se pojavi izdelek, je
povsod. Na primer od Toma Dixona. Že grejo ven. Sedaj so ti s špagami
... Tako da je to takrat in, in je konec. Mi smo pa trajno oblikovani, da ni
tako podvrženo modi ali trendom. Še vedno se tehnologija spreminja na
par mesecev, ko je treba posodabljati. Ni pa treba prav vsega.«
Oseba D3 opiše trend kot nekaj kratkoročnega. »Zame kot inženirja
je dizajn moda. Zato je tak odnos, kot je med nami, arhitekti in dizajnerji,
v drugem načinu razmišljanja. Jaz to vzamem kot modo, ne zato, ker je on
nekaj manj. Kaj je meni lepo, vem jaz. Katero vino mi je dobro, vem jaz. In
on lahko da ne vem kakšno zgodbo zadaj, če mi je všeč. In isto je za sveti-
lo in nek top svetovni ali nekdo iz Mirna zriše. Oni so pa tisti, ki sledijo
tistim trendom, neki vodji in potem mi rečemo ja ali pa ne, kakorkoli.«
Vidimo lahko, da so lahko trendi bistven dejavnik, ki vpliva na orga-
nizacijo. Tako D4 pravi: »Že led je kar problematičen. Tako hitro gre ra-
zvoj naprej, da se generacije menjajo na pol leta. Ne moreš nabavit zaloge,
ker si čez pol leta zastarel.«
Težave, ki sledijo hitremu tehnološkemu napredku, ki je posledica
nekega trenda v panogi, opiše oseba D3: »Učinkovitost posamezne ledi-
ce se blazno povišuje, prav tako tehnologija izdelave. Poleg tega imamo še
led, ker je nova tehnologija ni standardov. Vsak proizvajalec ima svoj na-
čin pritrditve, priklopa. Včasih je vsaka žarnica od vsakega proizvajalca
pasala v grlo. Zdaj moraš z vsakim grlom spremeniti še vse ostalo, kariki-
rano ker je nova tehnologija in še ni stara. Saj čez 50 let bodo to delali, am-
pak saj standardi morajo biti nekako. Zaenkrat je naporno.«
Vidimo, da težko rečemo oziroma omejimo trende zgolj na samo ob-
liko izdelkov, saj lahko tehnološke spremembe prav tako pripeljejo do or-
ganizacijskih sprememb. Podobno Desserti in Rizzo (2014) postavita ino-
vacije v središče trikotnika kulture, oblikovanja, inovacije. Vidimo, da so
– oseba D2 »Te fluidne oblike so in ...«,
– oseba D4: »In krivine. V to je branža že šla. Je treba takoj pristo-
piti in nekje začeti razmišljati, da bomo morali to delati. Se pra-
vi, obstajajo neke usmeritve.«
Kot lahko razberemo v tej točki, nekim trendom, ki narekujejo obli-
ko izdelkov, podjetje sledi in ni tisto, ki jih ustvarja. Povedali so tudi, da
se ti trendi glede same oblike ne spreminjajo veliko. Se pa zavedajo, da je
potrebno nenehno ustvarjanje novih stvari.
Oseba D1 pravi: »Slabo je, če te drugi prisilijo. Si zaspal.«
Povedo, da so veliko bolj podvrženi spremembam, trendom, spre-
membam na področju tehnologije.
Oseba D1: »Tehnologija se spreminja. Delamo take izdelke, ki so
dokaj nevtralni. Dekorativci so aktualni leto dve, ko se pojavi izdelek, je
povsod. Na primer od Toma Dixona. Že grejo ven. Sedaj so ti s špagami
... Tako da je to takrat in, in je konec. Mi smo pa trajno oblikovani, da ni
tako podvrženo modi ali trendom. Še vedno se tehnologija spreminja na
par mesecev, ko je treba posodabljati. Ni pa treba prav vsega.«
Oseba D3 opiše trend kot nekaj kratkoročnega. »Zame kot inženirja
je dizajn moda. Zato je tak odnos, kot je med nami, arhitekti in dizajnerji,
v drugem načinu razmišljanja. Jaz to vzamem kot modo, ne zato, ker je on
nekaj manj. Kaj je meni lepo, vem jaz. Katero vino mi je dobro, vem jaz. In
on lahko da ne vem kakšno zgodbo zadaj, če mi je všeč. In isto je za sveti-
lo in nek top svetovni ali nekdo iz Mirna zriše. Oni so pa tisti, ki sledijo
tistim trendom, neki vodji in potem mi rečemo ja ali pa ne, kakorkoli.«
Vidimo lahko, da so lahko trendi bistven dejavnik, ki vpliva na orga-
nizacijo. Tako D4 pravi: »Že led je kar problematičen. Tako hitro gre ra-
zvoj naprej, da se generacije menjajo na pol leta. Ne moreš nabavit zaloge,
ker si čez pol leta zastarel.«
Težave, ki sledijo hitremu tehnološkemu napredku, ki je posledica
nekega trenda v panogi, opiše oseba D3: »Učinkovitost posamezne ledi-
ce se blazno povišuje, prav tako tehnologija izdelave. Poleg tega imamo še
led, ker je nova tehnologija ni standardov. Vsak proizvajalec ima svoj na-
čin pritrditve, priklopa. Včasih je vsaka žarnica od vsakega proizvajalca
pasala v grlo. Zdaj moraš z vsakim grlom spremeniti še vse ostalo, kariki-
rano ker je nova tehnologija in še ni stara. Saj čez 50 let bodo to delali, am-
pak saj standardi morajo biti nekako. Zaenkrat je naporno.«
Vidimo, da težko rečemo oziroma omejimo trende zgolj na samo ob-
liko izdelkov, saj lahko tehnološke spremembe prav tako pripeljejo do or-
ganizacijskih sprememb. Podobno Desserti in Rizzo (2014) postavita ino-
vacije v središče trikotnika kulture, oblikovanja, inovacije. Vidimo, da so
