Page 58 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
omisliti hiše, ki je predraga. Lahko mu tako hišo posebej delamo, ampak
če delamo serijske hiše za trg, so podrejene nekemu kapitalu, oziroma mo-
rajo biti vsaj malo pragmatične, da se vse tri postavke cena, kakovost, čas
poklopijo.«
Podjetje se zaveda, da se mora za obstoj na trgu v nekem segmentu
podrediti tržnim zakonitostim in zahtevam, ki so stvar sedanjega trenut-
ka, mainstreama oziroma masovne proizvodnje, če pišemo v ekonom-
skem jeziku. Obenem pa se zavedajo, da morajo slediti svoji strategiji in
tako odpirati vrata na nove trge. Lahko rečemo, da brez prepletanja stra-
tegije in trenda skoraj ne moremo.
Iz opredelitve trendsetterja vidimo, da je to nekdo, ki vpliva na po-
trošnjo, izbiro ljudi. Na to vplivajo poleg medijev tudi blogerji in različni
mnenjski voditelji. Ta vidik trendsetterja je treba pogledati še s kritične
58 perspektive. Walter (2008) je podal kritiko družbe, ki je postajala (in je še
danes) družba podob, s čimer pa se izgublja bistvo stvari.
B1: »Zagotovo, postali smo visoko estetizirana družba. Vse kupuje-
mo z očmi. Pri hišah so ljudje malo bolj konservativni, ampak, kot sem že
rekla, to se spreminja. Ti, ki prihajajo k nam si želijo drugo obliko. Defi-
nitivno gledamo z očmi, saj je vsa popularna kultura temu podrejena. To
je tisto o čemer sem govorila. Navajeni smo na neke oblike, ki so nam za-
nimive, ki so v trendu. In enostavno spustimo nekaj, kar mogoče ta trenu-
tek ni tako trendovsko in je ravno tako odlično oblikovano. Je vse v zla-
tem rezu. Če je dober dizajn. Je tako bom rekla, so ljudje, ki prepoznajo
timeless design. Tisto potem ostane. Je pa definitivno, če delaš za ljudi si
definitivno trgu podrejen. Se jim nismo toliko podredili, da bi delali ma-
sovno gradnjo, malo se pa moraš.«
V podjetju D vidijo trend kot nekaj, čemur je treba slediti. Moramo
poudariti, da na izdelke podjetja D ne vplivajo sezonski trendi, vendar
kljub temu opažajo neke trende, ki se pojavljajo.
Tako pravi oseba D4: »Mislim, da v naši branži ni 'playerja', ki bi lah-
ko rekel, oblikovanje pa nič ne pomeni. To je isto, kot da greš delat kon-
fekcijo in rečeš, da te moda ne briga. Ne vem, kdo bi preživel. Če so poleg
te funkcije osvetlitve še druge, lahko vzamemo kot pohištvo, je del pros-
tora, je vedno del dizajna. To negirati je tek na kratke proge ali pa se hit-
ro konča. Smo primorani.«
Obenem se osebe v podjetju ne le zavedajo, da obstajajo trendi, tem-
več so tudi seznanjene z njimi. Tako jih opišejo:
– oseba D4: »Če smo že pri oblikovanju verjetno neki trendi
obstajajo. Trenutno, vsaj po mojem občutku, so okrogline, okro-
gle luči …«,
omisliti hiše, ki je predraga. Lahko mu tako hišo posebej delamo, ampak
če delamo serijske hiše za trg, so podrejene nekemu kapitalu, oziroma mo-
rajo biti vsaj malo pragmatične, da se vse tri postavke cena, kakovost, čas
poklopijo.«
Podjetje se zaveda, da se mora za obstoj na trgu v nekem segmentu
podrediti tržnim zakonitostim in zahtevam, ki so stvar sedanjega trenut-
ka, mainstreama oziroma masovne proizvodnje, če pišemo v ekonom-
skem jeziku. Obenem pa se zavedajo, da morajo slediti svoji strategiji in
tako odpirati vrata na nove trge. Lahko rečemo, da brez prepletanja stra-
tegije in trenda skoraj ne moremo.
Iz opredelitve trendsetterja vidimo, da je to nekdo, ki vpliva na po-
trošnjo, izbiro ljudi. Na to vplivajo poleg medijev tudi blogerji in različni
mnenjski voditelji. Ta vidik trendsetterja je treba pogledati še s kritične
58 perspektive. Walter (2008) je podal kritiko družbe, ki je postajala (in je še
danes) družba podob, s čimer pa se izgublja bistvo stvari.
B1: »Zagotovo, postali smo visoko estetizirana družba. Vse kupuje-
mo z očmi. Pri hišah so ljudje malo bolj konservativni, ampak, kot sem že
rekla, to se spreminja. Ti, ki prihajajo k nam si želijo drugo obliko. Defi-
nitivno gledamo z očmi, saj je vsa popularna kultura temu podrejena. To
je tisto o čemer sem govorila. Navajeni smo na neke oblike, ki so nam za-
nimive, ki so v trendu. In enostavno spustimo nekaj, kar mogoče ta trenu-
tek ni tako trendovsko in je ravno tako odlično oblikovano. Je vse v zla-
tem rezu. Če je dober dizajn. Je tako bom rekla, so ljudje, ki prepoznajo
timeless design. Tisto potem ostane. Je pa definitivno, če delaš za ljudi si
definitivno trgu podrejen. Se jim nismo toliko podredili, da bi delali ma-
sovno gradnjo, malo se pa moraš.«
V podjetju D vidijo trend kot nekaj, čemur je treba slediti. Moramo
poudariti, da na izdelke podjetja D ne vplivajo sezonski trendi, vendar
kljub temu opažajo neke trende, ki se pojavljajo.
Tako pravi oseba D4: »Mislim, da v naši branži ni 'playerja', ki bi lah-
ko rekel, oblikovanje pa nič ne pomeni. To je isto, kot da greš delat kon-
fekcijo in rečeš, da te moda ne briga. Ne vem, kdo bi preživel. Če so poleg
te funkcije osvetlitve še druge, lahko vzamemo kot pohištvo, je del pros-
tora, je vedno del dizajna. To negirati je tek na kratke proge ali pa se hit-
ro konča. Smo primorani.«
Obenem se osebe v podjetju ne le zavedajo, da obstajajo trendi, tem-
več so tudi seznanjene z njimi. Tako jih opišejo:
– oseba D4: »Če smo že pri oblikovanju verjetno neki trendi
obstajajo. Trenutno, vsaj po mojem občutku, so okrogline, okro-
gle luči …«,
