Page 60 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
lahko inovacije lahko velika gonilna sila in nosilec sprememb v organiza-
ciji, na trgu. Obenem lahko vidimo, da težko ločimo tehnološki in obli-
kovalski del procesa oblikovanja produkta, kar Julier (2014) poimenuje
oblikovanje pod in nad linijo.
V nasprotju s podjetjem D, kjer je oblikovanje izdelka manj podvrže-
no spremembam, trendom, je podjetje C tem spremembam podvrženo v
veliki meri, kot vidimo v nadaljevanju, sezonsko.
Oseba C1 ta vidik trenda opiše: »Ključno, ker je veliko pozornos-
ti na dizajnu. Da je vsako leto update, korak naprej. Da smo v trendu. Če
bi želeli imeti interne, nekoč smo jih imeli interne grafike. Ampak smo
se odločili za outsourcing. Mi smo v smučarski industriji in imamo izje-
mne oblikovalce. Ekipa, s katero boste govorili, ima izjemen in konceptu-
60 alen element, da pretvori idejo v realizacijo. Vendar se moramo zavedati,
da smo zaprti v zimsko industrijo. Agencija pa dela dva, tri, štiri mesece
za nas. Istočasno dela za mnogo drugih industrij in ima bistveno večjo ši-
rino kot mi. Zato vidimo pomembnost agencij tudi kot neki zunanji fak-
tor, ki nas kdaj usmeri. Pomembno je tudi dejstvo, da imamo dolgoletne
partnerje. Delamo z Gigo Design in Sonda Design studiem iz Hrvaške,
oba sta desetletna partnerja. Mi verjamemo, da se še niso izpeli. Tudi sami
delajo za to, da imajo nove in nove sodelavce. Tudi ni samo ena oseba za-
daj in samo ena oseba dela dizajn. Da nam zagotavljajo širino, nas pozna-
jo, vejo kaj je Elan. Tudi oni rečejo, nov oblikovalec je naredil, samo vidi-
mo da ni čisto, to je Rossignol. Ne bomo šli v to smer.«
O hitrosti sprememb in trendov govori tudi delavec C2: »Nisem sez-
nanjen. Itak imamo vzorce naredimo, in ko je nova kolekcija, novembra
delamo že naslednjo sezono, in ko bo vse, se dobimo dol v show roomu
in razstavimo in vsak od vodij, oblikovalke in razvoj pove: če bi popravi-
li to, se to ne vidi, in skupaj potem najdemo rešitve za redno proizvodnjo,
da bo lažje.«
Kot lahko vidimo, se oblikovalski trendi tako hitro spreminjajo in so
odvisni od velikega števila dejavnikov, industrij, da v podjetju težko sle-
dijo vsemu. Vendar, se zavedajo, da imajo tudi svoj slog, izraz, ki ga lah-
ko razumemo kot nekaj stalnega. Podjetja skušajo oboje (slog in modo)
usklajevati in na nek način kljub hitrim spremembam graditi identite-
to in prepoznavnost. Tako lahko trend povežemo z zunanjimi spremem-
bami, ki se dogajajo na trgu, in strategijo kot notranjo dimenzijo. Če to
prevedemo v jezik mode, potem je ta slog, neki trajni element, del strate-
gije, del identitete podjetja, kar morajo subtilno vgrajevati v nove trende.
lahko inovacije lahko velika gonilna sila in nosilec sprememb v organiza-
ciji, na trgu. Obenem lahko vidimo, da težko ločimo tehnološki in obli-
kovalski del procesa oblikovanja produkta, kar Julier (2014) poimenuje
oblikovanje pod in nad linijo.
V nasprotju s podjetjem D, kjer je oblikovanje izdelka manj podvrže-
no spremembam, trendom, je podjetje C tem spremembam podvrženo v
veliki meri, kot vidimo v nadaljevanju, sezonsko.
Oseba C1 ta vidik trenda opiše: »Ključno, ker je veliko pozornos-
ti na dizajnu. Da je vsako leto update, korak naprej. Da smo v trendu. Če
bi želeli imeti interne, nekoč smo jih imeli interne grafike. Ampak smo
se odločili za outsourcing. Mi smo v smučarski industriji in imamo izje-
mne oblikovalce. Ekipa, s katero boste govorili, ima izjemen in konceptu-
60 alen element, da pretvori idejo v realizacijo. Vendar se moramo zavedati,
da smo zaprti v zimsko industrijo. Agencija pa dela dva, tri, štiri mesece
za nas. Istočasno dela za mnogo drugih industrij in ima bistveno večjo ši-
rino kot mi. Zato vidimo pomembnost agencij tudi kot neki zunanji fak-
tor, ki nas kdaj usmeri. Pomembno je tudi dejstvo, da imamo dolgoletne
partnerje. Delamo z Gigo Design in Sonda Design studiem iz Hrvaške,
oba sta desetletna partnerja. Mi verjamemo, da se še niso izpeli. Tudi sami
delajo za to, da imajo nove in nove sodelavce. Tudi ni samo ena oseba za-
daj in samo ena oseba dela dizajn. Da nam zagotavljajo širino, nas pozna-
jo, vejo kaj je Elan. Tudi oni rečejo, nov oblikovalec je naredil, samo vidi-
mo da ni čisto, to je Rossignol. Ne bomo šli v to smer.«
O hitrosti sprememb in trendov govori tudi delavec C2: »Nisem sez-
nanjen. Itak imamo vzorce naredimo, in ko je nova kolekcija, novembra
delamo že naslednjo sezono, in ko bo vse, se dobimo dol v show roomu
in razstavimo in vsak od vodij, oblikovalke in razvoj pove: če bi popravi-
li to, se to ne vidi, in skupaj potem najdemo rešitve za redno proizvodnjo,
da bo lažje.«
Kot lahko vidimo, se oblikovalski trendi tako hitro spreminjajo in so
odvisni od velikega števila dejavnikov, industrij, da v podjetju težko sle-
dijo vsemu. Vendar, se zavedajo, da imajo tudi svoj slog, izraz, ki ga lah-
ko razumemo kot nekaj stalnega. Podjetja skušajo oboje (slog in modo)
usklajevati in na nek način kljub hitrim spremembam graditi identite-
to in prepoznavnost. Tako lahko trend povežemo z zunanjimi spremem-
bami, ki se dogajajo na trgu, in strategijo kot notranjo dimenzijo. Če to
prevedemo v jezik mode, potem je ta slog, neki trajni element, del strate-
gije, del identitete podjetja, kar morajo subtilno vgrajevati v nove trende.
