Page 62 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
Kot lahko vidimo, želi podjetje na dolgi rok graditi neko prepoznav-
nost na trgu, lahko rečemo tudi identiteto, ki je za preživetje potrebna.
K temu vidiku identitete lahko dodamo tudi širši kulturološki pogled,
ki pravi, da je identiteta del kulture. V strateško pomembnem izdelku so
vgrajene vrednote podjetja.
O izgradnji identitet oseba A1 pripoveduje: »Verjamem, da ima SOF
dobre zgodbe. Mislim, da je to 'bulshit'. Iskrene zgodbe ostanejo. To je
razlika, ali je dobra ali iskrena. Pač hočemo narediti iskren produkt. Ved-
no ko delamo, je ideja v tem, da je produkt iskren. Da neke vrednote, ki
jih imamo v viziji, strategiji podjetja zapisane, tako kot vidimo, da bi mo-
rali delovati, da se to tudi izraža skozi produkt.«
Vidimo lahko visoko raven razumevanja gradnje znamke, prepoznav-
nosti na trgu, znamčenju. Če so v izdelek vgrajena čustva in iskrene vred-
62 note, potem se porabniki raje odločajo zanje, pravita Harris in Cherna-
tony (2001). Kot lahko vidimo, oseba A1 verjame, da ni dovolj biti dober,
temveč mora biti za tem iskrenost. Pri razmišljanju o iskrenosti obliko-
vanja lahko uporabimo opredelitve Hesketta 2011 in Buchanana (2008).
Kjer je pravo oblikovanje tisto, ki ima vgrajene vrednote. Se pravi, da je
tudi oblikovanje del strategije, da je treba slediti oblikovanju od same-
ga začetka.
Tako A1 vidi oblikovanje kot pomemben del dolgoročne strategije.
A1 pravi: »Vedno oblikovanje prav namerno razlagamo kot načrto-
vanje. S tem potem tudi na vse odgovoriš. Načrtuje se ne samo storitve,
načrtuje se upravljanje ljudi, čas, in to vse sodi zraven. Dobri oblikovalci
se tudi s tem ukvarjajo. Smo imeli en lep primer beatnika2 , ki je sedaj do-
živel drugo revizijo. Nenehno razmišljamo o izboljšavah. No, nobene fi-
lozofije. /…/ proces je nenehen. Izboljševanje je nenehno. Mi vsi stremimo
k popolnosti. Mi vsi stremimo k popolnosti, /…/ nikoli je ne bomo do-
segli, lahko pa delamo na tem. In za mene produkt kot tak nikoli ni čisto
dokončan. A ne. Vedno se da še nekatere stvari izboljšati, tehnologije se
spreminjajo. Mi smo tam, ravno tako, kaj je dober dizajn. Imeli smo šest
lopat, vsaka je bila drugače obrezana. Sedaj imamo narejeno, da so štiri
enake in dve enaki. To je v proizvodnem procesu ogromna razlika. Zame
je to dobro oblikovanje.«
V nadaljevanju vidimo, da A1 pripoveduje o dilemah, ki so enake tis-
tim, o katerih pišeta Ravasi in Lojacono (2005).
Pri tem oseba A1 opredeli oblikovanje kot načrtovanje. Načrtovanje
opredeli kot proces in tako se tudi ponovno ustvari povezava z izhodišč-
no opredelitvijo oblikovanja po Heskettu (2011) in Buchananu (1998). A
2 Model stola
Kot lahko vidimo, želi podjetje na dolgi rok graditi neko prepoznav-
nost na trgu, lahko rečemo tudi identiteto, ki je za preživetje potrebna.
K temu vidiku identitete lahko dodamo tudi širši kulturološki pogled,
ki pravi, da je identiteta del kulture. V strateško pomembnem izdelku so
vgrajene vrednote podjetja.
O izgradnji identitet oseba A1 pripoveduje: »Verjamem, da ima SOF
dobre zgodbe. Mislim, da je to 'bulshit'. Iskrene zgodbe ostanejo. To je
razlika, ali je dobra ali iskrena. Pač hočemo narediti iskren produkt. Ved-
no ko delamo, je ideja v tem, da je produkt iskren. Da neke vrednote, ki
jih imamo v viziji, strategiji podjetja zapisane, tako kot vidimo, da bi mo-
rali delovati, da se to tudi izraža skozi produkt.«
Vidimo lahko visoko raven razumevanja gradnje znamke, prepoznav-
nosti na trgu, znamčenju. Če so v izdelek vgrajena čustva in iskrene vred-
62 note, potem se porabniki raje odločajo zanje, pravita Harris in Cherna-
tony (2001). Kot lahko vidimo, oseba A1 verjame, da ni dovolj biti dober,
temveč mora biti za tem iskrenost. Pri razmišljanju o iskrenosti obliko-
vanja lahko uporabimo opredelitve Hesketta 2011 in Buchanana (2008).
Kjer je pravo oblikovanje tisto, ki ima vgrajene vrednote. Se pravi, da je
tudi oblikovanje del strategije, da je treba slediti oblikovanju od same-
ga začetka.
Tako A1 vidi oblikovanje kot pomemben del dolgoročne strategije.
A1 pravi: »Vedno oblikovanje prav namerno razlagamo kot načrto-
vanje. S tem potem tudi na vse odgovoriš. Načrtuje se ne samo storitve,
načrtuje se upravljanje ljudi, čas, in to vse sodi zraven. Dobri oblikovalci
se tudi s tem ukvarjajo. Smo imeli en lep primer beatnika2 , ki je sedaj do-
živel drugo revizijo. Nenehno razmišljamo o izboljšavah. No, nobene fi-
lozofije. /…/ proces je nenehen. Izboljševanje je nenehno. Mi vsi stremimo
k popolnosti. Mi vsi stremimo k popolnosti, /…/ nikoli je ne bomo do-
segli, lahko pa delamo na tem. In za mene produkt kot tak nikoli ni čisto
dokončan. A ne. Vedno se da še nekatere stvari izboljšati, tehnologije se
spreminjajo. Mi smo tam, ravno tako, kaj je dober dizajn. Imeli smo šest
lopat, vsaka je bila drugače obrezana. Sedaj imamo narejeno, da so štiri
enake in dve enaki. To je v proizvodnem procesu ogromna razlika. Zame
je to dobro oblikovanje.«
V nadaljevanju vidimo, da A1 pripoveduje o dilemah, ki so enake tis-
tim, o katerih pišeta Ravasi in Lojacono (2005).
Pri tem oseba A1 opredeli oblikovanje kot načrtovanje. Načrtovanje
opredeli kot proces in tako se tudi ponovno ustvari povezava z izhodišč-
no opredelitvijo oblikovanja po Heskettu (2011) in Buchananu (1998). A
2 Model stola
