Page 63 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 63
Analaiza in interpretacija 63
vendar je v tem zaznati tudi menedžerski pristop. Govori o izboljšavah in
tehnologijah in se s tem približa opredelitvi Borja de Mozota (2003) ter
Ravasi in Lojacono (2005), ki govori o ključnem dejavniku oblikovanja
kot inoviranja.
Če gledamo, kako podjetja ustvarjajo svojo pozicijo, lahko rečemo,
da v tem primeru ne gre le za trend, všečno podobo, temveč je v ozadju
kompleksen proces načrtovanja, oblikovanja, v katerega so vgrajene vred-
note organizacije. Le takšen pristop omogoča podjetju dolgoročen obstoj
na trgu.
Podobno pravi v podjetju C oseba C1: »Naša vizija je biti najbolj
dovršena znamka v športni opremi, ki prenaša tehnične inovacije, ki so
podkrepljene z dizajnom. Biti leading brand. Misija, vsi naši produkti so
inovativni, inovacije podpira dizajn, vsak produkt je zelo preprost. Inno-
vation, design, simplicity, te tri vrednote poudarjamo.«
C1 jasno opredeli njihove vrednote kot del strategije.
V podjetju D se sistem njihovih vrednot z delovanjem, lahko rečemo,
nadgrajuje, kar lahko vidimo tudi v njihovem pogledu na strategijo.
D1 : »Eno obdobje je bila kvaliteta. To sedaj ni, to moraš imeti in ko-
nec. Tudi z razvojem trga in nas postanejo ene stvari normalne. Dizajn je
nekaj, kar mora biti. Se ne sprašujemo, ali je dizajn ali ne. Sedaj iščemo tis-
to več. Se spreminja.«
Oseba D3 pravi: »Je enostavna stvar. Najpomembnejša vrednota sle-
di tisti osnovni ideji. Se pravi sodoben in kakovosten proizvod, ne pa niz-
kocenovni za široke množice. Temu je vse podrejeno od strategije, na za-
četku do razvoja, dizajna in tudi same proizvodnje. To se tudi od delavcev
pričakuje. Zadnji, ki da izdelek iz rok, da je kvaliteten.«
Kljub temu da so kakovost in oblikovanje prepoznani kot samoumev-
ni, jih osebe prepoznavajo kot vrednote in kot take pomembe. Temu je
podrejeno vse, procesi, vedenje ljudi, tehnologija. Obenem te vrednote že
jasno postavijo izdelek na trg, ga pozicionirajo in nakažejo tržno usmeri-
tev.
Intervjuvanci se zavedajo, da je na trgu težko, in se usmerjajo tudi v
druge sestavine delovanja podjetja, kar opiše oseba D1: »Produkte ima-
jo vsi iste. Ne moreš delati nekih velikih inovacij. Lahko pa delaš celoto.
Tako da bomo sedaj največ delali na tem. Smo ravno oddali razpis. Bomo
naredili kot inovativno storitev prek spletne strani, kaj vse bo omogočala.
Komaj čakam, da mu damo življenje.«
Oseba A1 vidi in opredeli strategijo: »Glede na to, da je pri nas dizajn
ena ključnih strategij v podjetju, tudi samo strategijo načrtujemo skupaj z
oblikovalci, se pravi, z Gigo Designom smo imeli nekaj teh delavnic, v ka-
vendar je v tem zaznati tudi menedžerski pristop. Govori o izboljšavah in
tehnologijah in se s tem približa opredelitvi Borja de Mozota (2003) ter
Ravasi in Lojacono (2005), ki govori o ključnem dejavniku oblikovanja
kot inoviranja.
Če gledamo, kako podjetja ustvarjajo svojo pozicijo, lahko rečemo,
da v tem primeru ne gre le za trend, všečno podobo, temveč je v ozadju
kompleksen proces načrtovanja, oblikovanja, v katerega so vgrajene vred-
note organizacije. Le takšen pristop omogoča podjetju dolgoročen obstoj
na trgu.
Podobno pravi v podjetju C oseba C1: »Naša vizija je biti najbolj
dovršena znamka v športni opremi, ki prenaša tehnične inovacije, ki so
podkrepljene z dizajnom. Biti leading brand. Misija, vsi naši produkti so
inovativni, inovacije podpira dizajn, vsak produkt je zelo preprost. Inno-
vation, design, simplicity, te tri vrednote poudarjamo.«
C1 jasno opredeli njihove vrednote kot del strategije.
V podjetju D se sistem njihovih vrednot z delovanjem, lahko rečemo,
nadgrajuje, kar lahko vidimo tudi v njihovem pogledu na strategijo.
D1 : »Eno obdobje je bila kvaliteta. To sedaj ni, to moraš imeti in ko-
nec. Tudi z razvojem trga in nas postanejo ene stvari normalne. Dizajn je
nekaj, kar mora biti. Se ne sprašujemo, ali je dizajn ali ne. Sedaj iščemo tis-
to več. Se spreminja.«
Oseba D3 pravi: »Je enostavna stvar. Najpomembnejša vrednota sle-
di tisti osnovni ideji. Se pravi sodoben in kakovosten proizvod, ne pa niz-
kocenovni za široke množice. Temu je vse podrejeno od strategije, na za-
četku do razvoja, dizajna in tudi same proizvodnje. To se tudi od delavcev
pričakuje. Zadnji, ki da izdelek iz rok, da je kvaliteten.«
Kljub temu da so kakovost in oblikovanje prepoznani kot samoumev-
ni, jih osebe prepoznavajo kot vrednote in kot take pomembe. Temu je
podrejeno vse, procesi, vedenje ljudi, tehnologija. Obenem te vrednote že
jasno postavijo izdelek na trg, ga pozicionirajo in nakažejo tržno usmeri-
tev.
Intervjuvanci se zavedajo, da je na trgu težko, in se usmerjajo tudi v
druge sestavine delovanja podjetja, kar opiše oseba D1: »Produkte ima-
jo vsi iste. Ne moreš delati nekih velikih inovacij. Lahko pa delaš celoto.
Tako da bomo sedaj največ delali na tem. Smo ravno oddali razpis. Bomo
naredili kot inovativno storitev prek spletne strani, kaj vse bo omogočala.
Komaj čakam, da mu damo življenje.«
Oseba A1 vidi in opredeli strategijo: »Glede na to, da je pri nas dizajn
ena ključnih strategij v podjetju, tudi samo strategijo načrtujemo skupaj z
oblikovalci, se pravi, z Gigo Designom smo imeli nekaj teh delavnic, v ka-
