Page 64 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 64
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
tero smer, se pravi neki akcijski načrt. To ni zgolj moja ideja ali ideja pod-
jetja. In je vedno, vedno, poudarjam, dizajn ni samo oblikovanje, ampak
načrtovanje.«
Iz navedka lahko vidimo, da v podjetju pristopajo k strateškemu na-
črtovanju celostno. Ker je oblikovanje njihova strateška usmeritev, že v
proces nastajanja strategije vključujejo tudi oblikovalce.
Dolgoročnost in usmerjenost delno izhaja tudi iz sledečega: »Mi pa
tudi opozarjamo na vrednost produkta, zakaj to sedaj sploh zadnja leta,
da morajo biti produkti narejeni za dolgo časa. Za mene je tudi dober di-
zajn nekaj, kar gre iz generacije v generacijo in ohranja neko vrednost. Pa
predvsem zelo razmišljamo, kaj se s produktom zgodi, ko se njegova ži-
vljenjska doba izteče. Se pravi pri stolih, od kar poznam in sem v firmi,
nenehno popravljamo in servisiramo, refurbish se temu reče, stole. Raje
64 kot da nekaj novega prodamo. Če je stol dober, če je osnova lesena, se za-
menja samo površinski material, vse ostalo se obdrži. S tem je obremeni-
tev na okolje manjša in stroški so manjši in tudi vrednost dalj časa ostane.
Tukaj, se mi zdi, imamo še veliko priložnosti v dizajnu.«
Tudi oseba B1 vidi oblikovanje kot del strateške usmeritve: »Obli-
kovanje je del strateške usmeritve. V poplavi ponudbe nam je to v bistvu
glavni focal point, da se od drugih razlikujemo po oblikovanju. Dosti
energije gre v dizajn.«
Kot pomemben del strateške usmeritve vidijo oblikovanje.
Oseba A1: »Zapisano je. Govorimo tudi o trajnostnem načrtovanju
v oblikovanju. Vloga oblikovanja je ključna. Gradimo na produktih in se-
veda vsem, kar mora biti okoli tega. Produkta brez dobrega načrtovanja,
storitev pa uporabniške izkušnje v tem itak ni. Tukaj se lovimo kot vsi os-
tali in se trudimo, da bi neke stvari osvojili, ampak mislim, da brez načr-
tovanja sploh ni nič. To je neumno vprašanje, jaz včasih vidim oblikova-
nje strateško. Vse je oblikovano.«
Zavedajo se, da je treba ljudi seznaniti s strategijo podjetja tudi znot-
raj organizacije. Na tak način se ustvarja identiteta, krepi se kultura, spo-
ročajo se vrednote.
Tudi v podjetju D so zaposleni dobro seznanjeni z delovanjem podje-
tja in tudi sami pravijo, da to močno olajša delo.
Oseba D5: »Da bi prav točno … sicer so te vsakoletne, kjer se tudi
bolj govori, in to pove nekaj o tem, kaj se dosega, kaj se namerava, kam se
bomo usmerili. Je neki zaključek, se pove, kaj se je dogajalo, kaj se je izved-
lo, kam se obračamo, kam bi naprej.«
Lahko rečemo, da je za zaposlene poznavanje usmeritve pomembno.
Obenem pravijo, da skozi delo najbolje zaznajo spremembe:
tero smer, se pravi neki akcijski načrt. To ni zgolj moja ideja ali ideja pod-
jetja. In je vedno, vedno, poudarjam, dizajn ni samo oblikovanje, ampak
načrtovanje.«
Iz navedka lahko vidimo, da v podjetju pristopajo k strateškemu na-
črtovanju celostno. Ker je oblikovanje njihova strateška usmeritev, že v
proces nastajanja strategije vključujejo tudi oblikovalce.
Dolgoročnost in usmerjenost delno izhaja tudi iz sledečega: »Mi pa
tudi opozarjamo na vrednost produkta, zakaj to sedaj sploh zadnja leta,
da morajo biti produkti narejeni za dolgo časa. Za mene je tudi dober di-
zajn nekaj, kar gre iz generacije v generacijo in ohranja neko vrednost. Pa
predvsem zelo razmišljamo, kaj se s produktom zgodi, ko se njegova ži-
vljenjska doba izteče. Se pravi pri stolih, od kar poznam in sem v firmi,
nenehno popravljamo in servisiramo, refurbish se temu reče, stole. Raje
64 kot da nekaj novega prodamo. Če je stol dober, če je osnova lesena, se za-
menja samo površinski material, vse ostalo se obdrži. S tem je obremeni-
tev na okolje manjša in stroški so manjši in tudi vrednost dalj časa ostane.
Tukaj, se mi zdi, imamo še veliko priložnosti v dizajnu.«
Tudi oseba B1 vidi oblikovanje kot del strateške usmeritve: »Obli-
kovanje je del strateške usmeritve. V poplavi ponudbe nam je to v bistvu
glavni focal point, da se od drugih razlikujemo po oblikovanju. Dosti
energije gre v dizajn.«
Kot pomemben del strateške usmeritve vidijo oblikovanje.
Oseba A1: »Zapisano je. Govorimo tudi o trajnostnem načrtovanju
v oblikovanju. Vloga oblikovanja je ključna. Gradimo na produktih in se-
veda vsem, kar mora biti okoli tega. Produkta brez dobrega načrtovanja,
storitev pa uporabniške izkušnje v tem itak ni. Tukaj se lovimo kot vsi os-
tali in se trudimo, da bi neke stvari osvojili, ampak mislim, da brez načr-
tovanja sploh ni nič. To je neumno vprašanje, jaz včasih vidim oblikova-
nje strateško. Vse je oblikovano.«
Zavedajo se, da je treba ljudi seznaniti s strategijo podjetja tudi znot-
raj organizacije. Na tak način se ustvarja identiteta, krepi se kultura, spo-
ročajo se vrednote.
Tudi v podjetju D so zaposleni dobro seznanjeni z delovanjem podje-
tja in tudi sami pravijo, da to močno olajša delo.
Oseba D5: »Da bi prav točno … sicer so te vsakoletne, kjer se tudi
bolj govori, in to pove nekaj o tem, kaj se dosega, kaj se namerava, kam se
bomo usmerili. Je neki zaključek, se pove, kaj se je dogajalo, kaj se je izved-
lo, kam se obračamo, kam bi naprej.«
Lahko rečemo, da je za zaposlene poznavanje usmeritve pomembno.
Obenem pravijo, da skozi delo najbolje zaznajo spremembe:
