Page 67 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 67
Analaiza in interpretacija 67
ciji. Mora biti inovativna v storitvi in produktu. In na teh področjih lah-
ko ustvarimo nekaj, kar še ne obstaja, drugje pa ohranjamo in izboljšamo.
Ta se mi je zdel super, da lahko celovito in globinsko vidiš, kam kaj dati,
kaj hočeš , kje se hočeš razlikovati od konkurence. Potem je dosti, prav pri
tem področju briefa, kako sploh zaznati problem. Dostikrat, ko nekaj de-
laš, razmišljaš in dobiš rešitve. Recimo brief za spletno stran, je bilo lažje
dobiti rešitve, preden smo zaznali problem. Potem smo šli najprej do rešit-
ve in potem do tega, kak je problem zadaj in ko prideš do problema, lah-
ko prideš do drugih rešitev, kot če bi z druge strani začel. Take, praktič-
ne stvari.«
Ta pogled na oblikovanje kot na del strateške, bistvene usmeritve se
odraža tudi skozi pogled nanj s finančnega vidika, kjer oblikovanja ne
vidi kot strošek, temveč kot investicijo. Pri tem razume investicijo kot ne-
kaj, kar se v času povrne. Različne empirične študije sicer niso potrdi-
le velikega vpliva oblikovanja na poslovno uspešnost podjetja (Dickson
idr. 1995; Perks, Cooper in Jones 2005; Roy in Potter 1993; Roy in Rie-
del 1997; Swink 2000 po Chiva in Alegre 2011). Predvsem vidijo obliko-
vanje kot del organizacije in pravijo, da je uspešnost investicij odvisna od
učinkovitosti oblikovanja, kar pa je predvsem menedžerski pogled. Kljub
temu sta Chiva in Alegre 2011 ugotovila, da je predvsem pomembno,
kako se sredstva v oblikovanju porabljajo, in ne le višina tega zneska. Tudi
oni poudarjajo, da na strateško uspešnost oblikovanja kot investicije bolj
kot sama višina sredstev vplivajo mehki dejavniki organizacije, kultura in
identiteta.
A1: »En dober stavek je, ki ga skoz poudarjam. Oblikovanje je inve-
sticija. To ni strošek. Tukaj je samo razlika. Najprej so razrezali razvoj,
oblikovanje, ker so ga razumeli kot strošek. Če bi ga razumeli kot investi-
cijo, nekaj, kar zagotavlja, da bodo delali dober dizajn in vse, kar pride za
tem, ti sploh omogoča, da podjetje preživi. Vsi gledajo, kaj ljudje potrebu-
jejo. Ampak to sprašujejo ljudi, ki nimajo pojma o dizajnu. Jaz pravim, da
je treba vprašati arhitekte in oblikovalce, kako si oni prestavljajo družbo
in okolje. Ker je to del njihovega življenja, o tem so razmišljali.«
Kljub temu da so nekatera podjetja majhna, se zavedajo, da je treba ne
le oblikovati, temveč tudi upravljati, in imajo prisotne formalne pristope
k udejanjanju strategij.
A1: » Tudi A2 je oblikovalka in skrbi prav za dizajn management v
podjetju. Brez zavedanja vodilnih kadrov, ki bi to, kaj oblikovanje pome-
ni vedeli, je brez veze. In enako velja za državo, vlado. In če se tam ljudje
ne zavedajo pomembnosti, lahko Cerar desetkrat reče, da oni stojijo za-
ciji. Mora biti inovativna v storitvi in produktu. In na teh področjih lah-
ko ustvarimo nekaj, kar še ne obstaja, drugje pa ohranjamo in izboljšamo.
Ta se mi je zdel super, da lahko celovito in globinsko vidiš, kam kaj dati,
kaj hočeš , kje se hočeš razlikovati od konkurence. Potem je dosti, prav pri
tem področju briefa, kako sploh zaznati problem. Dostikrat, ko nekaj de-
laš, razmišljaš in dobiš rešitve. Recimo brief za spletno stran, je bilo lažje
dobiti rešitve, preden smo zaznali problem. Potem smo šli najprej do rešit-
ve in potem do tega, kak je problem zadaj in ko prideš do problema, lah-
ko prideš do drugih rešitev, kot če bi z druge strani začel. Take, praktič-
ne stvari.«
Ta pogled na oblikovanje kot na del strateške, bistvene usmeritve se
odraža tudi skozi pogled nanj s finančnega vidika, kjer oblikovanja ne
vidi kot strošek, temveč kot investicijo. Pri tem razume investicijo kot ne-
kaj, kar se v času povrne. Različne empirične študije sicer niso potrdi-
le velikega vpliva oblikovanja na poslovno uspešnost podjetja (Dickson
idr. 1995; Perks, Cooper in Jones 2005; Roy in Potter 1993; Roy in Rie-
del 1997; Swink 2000 po Chiva in Alegre 2011). Predvsem vidijo obliko-
vanje kot del organizacije in pravijo, da je uspešnost investicij odvisna od
učinkovitosti oblikovanja, kar pa je predvsem menedžerski pogled. Kljub
temu sta Chiva in Alegre 2011 ugotovila, da je predvsem pomembno,
kako se sredstva v oblikovanju porabljajo, in ne le višina tega zneska. Tudi
oni poudarjajo, da na strateško uspešnost oblikovanja kot investicije bolj
kot sama višina sredstev vplivajo mehki dejavniki organizacije, kultura in
identiteta.
A1: »En dober stavek je, ki ga skoz poudarjam. Oblikovanje je inve-
sticija. To ni strošek. Tukaj je samo razlika. Najprej so razrezali razvoj,
oblikovanje, ker so ga razumeli kot strošek. Če bi ga razumeli kot investi-
cijo, nekaj, kar zagotavlja, da bodo delali dober dizajn in vse, kar pride za
tem, ti sploh omogoča, da podjetje preživi. Vsi gledajo, kaj ljudje potrebu-
jejo. Ampak to sprašujejo ljudi, ki nimajo pojma o dizajnu. Jaz pravim, da
je treba vprašati arhitekte in oblikovalce, kako si oni prestavljajo družbo
in okolje. Ker je to del njihovega življenja, o tem so razmišljali.«
Kljub temu da so nekatera podjetja majhna, se zavedajo, da je treba ne
le oblikovati, temveč tudi upravljati, in imajo prisotne formalne pristope
k udejanjanju strategij.
A1: » Tudi A2 je oblikovalka in skrbi prav za dizajn management v
podjetju. Brez zavedanja vodilnih kadrov, ki bi to, kaj oblikovanje pome-
ni vedeli, je brez veze. In enako velja za državo, vlado. In če se tam ljudje
ne zavedajo pomembnosti, lahko Cerar desetkrat reče, da oni stojijo za-
