Page 69 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Analaiza in interpretacija 69
Tako smo zajeli v intervjujih tisti dve ključni dimenziji, ki ju Ravasi in
Lojacono (2005) opisujeta kot različna pristopa oziroma dimenziji preno-
ve strateške usmeritve oziroma strategije podjetja. Eno od podjetij v raz-
iskavi gre v smeri postopne prenove in ima vizijo, dolgoročno usmeritev,
ki sledi svojim ključnim programom/izdelkom. Preostala tri podjetja so
vgradila v procese nenehno inoviranje in spremembe v tehnologijah in s
tema dejavnikoma osvajajo hitro spreminjajoče se zahteve trga. Vsi so iz-
postavili oblikovanje, tehnologije. Dve podjetji sta temu dodali še zeleno,
ekološko usmeritev in dve podjetji enostavnost.
Intervjuvanci poudarjajo, da je v njihovih produktih ne glede na tren-
de vgrajena njihova identiteta, kdo so, kaj so in kam gredo. To se odraža
pri izbiri materialov, načinu delovanja, komuniciranja in delovanja.
Kultura oblikovanja
Pojem kulture oblikovanja bomo pogledali s treh vidikov, ljudje, inovaci-
je in FFF (form follows function), se pravi povezave med funkcijo in ob-
liko. Vidik ljudje zajema, kako ljudje dojemajo oblikovanje, oblikovalske
izdelke, s tem se po Juliarju kaže vidik potrošnje, stopnja ozaveščenosti.
Inovacije kažejo na vidik proizvodnje, se pravi tehnološki okvir zmožnos-
ti proizvodnje, pri form follows function pa gre za stari Sullivanov kon-
cept oblikovanja, ki obsega oblikovanje kot celostni vidik oblikovanja, se
pravu po Juliarju (2001) nad in pod linijo.
Inovacije
Inovacije razumemo različno, posebno v oblikovanju pogosto ne gre za
odkrivanje nečesa popolnoma novega. Vedno se gradi na obstoječem. O
tem govorijo de Oliveira idr. (2016), ko pravijo, da so inovacije nenehen
proces zbiranja znanja, specifičnega za podjetje, na katerega vplivajo ne-
nehna razmerja med podjetji v panogi in drugimi organizacijami. Ko raz-
mišljamo o inovacijah kot o nečem, kar vpliva na družbo, pravi Denning
J. (2004), so inovacije tiste spremembe, ki vplivajo na družbo in spreme-
nijo vedenje, invencije pa vidi kot spremembe brez vpliva na družbo ali
okolje. Inovacije so pomembne tudi, ker jih v modelu kulture oblikovanja
Desserti in Rizzo (2014) vidita kot gonilno kolo, ki poganja odnose med
proizvodnjo, potrošnjo in oblikovanjem. Likar, Križaj in Fatur (2006)
razlikujejo inovacije in invencije. Poudarjajo, da je inovacija nova zamisel,
nov izdelek, torej nekaj novega, kar je sprejeto na trgu.
V nadaljevanju bomo pogledali inovacije v podjetjih prek treh vidi-
kov, kot o njih govorijo intervjuvanci. Pripovedovali so, kako so znamče-
Tako smo zajeli v intervjujih tisti dve ključni dimenziji, ki ju Ravasi in
Lojacono (2005) opisujeta kot različna pristopa oziroma dimenziji preno-
ve strateške usmeritve oziroma strategije podjetja. Eno od podjetij v raz-
iskavi gre v smeri postopne prenove in ima vizijo, dolgoročno usmeritev,
ki sledi svojim ključnim programom/izdelkom. Preostala tri podjetja so
vgradila v procese nenehno inoviranje in spremembe v tehnologijah in s
tema dejavnikoma osvajajo hitro spreminjajoče se zahteve trga. Vsi so iz-
postavili oblikovanje, tehnologije. Dve podjetji sta temu dodali še zeleno,
ekološko usmeritev in dve podjetji enostavnost.
Intervjuvanci poudarjajo, da je v njihovih produktih ne glede na tren-
de vgrajena njihova identiteta, kdo so, kaj so in kam gredo. To se odraža
pri izbiri materialov, načinu delovanja, komuniciranja in delovanja.
Kultura oblikovanja
Pojem kulture oblikovanja bomo pogledali s treh vidikov, ljudje, inovaci-
je in FFF (form follows function), se pravi povezave med funkcijo in ob-
liko. Vidik ljudje zajema, kako ljudje dojemajo oblikovanje, oblikovalske
izdelke, s tem se po Juliarju kaže vidik potrošnje, stopnja ozaveščenosti.
Inovacije kažejo na vidik proizvodnje, se pravi tehnološki okvir zmožnos-
ti proizvodnje, pri form follows function pa gre za stari Sullivanov kon-
cept oblikovanja, ki obsega oblikovanje kot celostni vidik oblikovanja, se
pravu po Juliarju (2001) nad in pod linijo.
Inovacije
Inovacije razumemo različno, posebno v oblikovanju pogosto ne gre za
odkrivanje nečesa popolnoma novega. Vedno se gradi na obstoječem. O
tem govorijo de Oliveira idr. (2016), ko pravijo, da so inovacije nenehen
proces zbiranja znanja, specifičnega za podjetje, na katerega vplivajo ne-
nehna razmerja med podjetji v panogi in drugimi organizacijami. Ko raz-
mišljamo o inovacijah kot o nečem, kar vpliva na družbo, pravi Denning
J. (2004), so inovacije tiste spremembe, ki vplivajo na družbo in spreme-
nijo vedenje, invencije pa vidi kot spremembe brez vpliva na družbo ali
okolje. Inovacije so pomembne tudi, ker jih v modelu kulture oblikovanja
Desserti in Rizzo (2014) vidita kot gonilno kolo, ki poganja odnose med
proizvodnjo, potrošnjo in oblikovanjem. Likar, Križaj in Fatur (2006)
razlikujejo inovacije in invencije. Poudarjajo, da je inovacija nova zamisel,
nov izdelek, torej nekaj novega, kar je sprejeto na trgu.
V nadaljevanju bomo pogledali inovacije v podjetjih prek treh vidi-
kov, kot o njih govorijo intervjuvanci. Pripovedovali so, kako so znamče-
