Page 71 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
Analaiza in interpretacija 71
ni treba vedeti kode. To sem letos delala 1,5 meseca. Da sem označila vsa
delovna mesta, vse zaboje, kjer so notri vijaki, plate. Potem naredimo te-
ste kot v šoli. Vse delavce iz montaže pokličem v pisarne. Potem pišejo
test. Vprašanja. Potem vprašanja pred njimi vzamem in gremo skozi še
ustno. Najprej je napisal, mu preberem, kaj je napisal, in še zraven povem,
kaj ni dobro, kaj je dobro. To mislim, da se je obrestovalo. Vsakega delav-
ca, ko vpeljem novo metodo dela, je obvezno vse barvasto označeno, eno-
stavno. Tako kot za 1. razred. Ne sme biti za več. Potem pa še testirati, kaj
misli. Napisati ne zna, samo da vsaj pove. Tako gre, da prideš s kvaliteto,
da si konkurenčen.«
Inovacije segajo onkraj golega tehničnega razumevanja. Zavedajo se,
da inovacije pripomorejo k boljši kulturi in boljši izkušnji uporabnika.
Torej so vezane tudi na trg in kot take znamčene. Kot pravi Aaker (2007),
inovacija sama po sebi nič ne zagotavlja, če ni kot taka prepoznana. Podje-
tje C je v panogi vedno bolj prepoznano kot inovativna znamka.
Oseba C4: »Ja, to tudi ni oblikovanje, samo redizajn, ampak gre za
inovativno rešitev, ki daje ne le novo obliko, ampak na trg nov in inova-
tiven izdelek, ki pripomore k boljši kulturi bivanja ali pa boljši izkušnji
uporabnika.«
Tudi v podjetju A vidijo inovativnost kot del njihovega delovanja.
Morda ne v samih tehničnih rešitvah, temveč v izbiri materiala.
A1 pravi: »Tako da smo potem v to smer nadaljevali, ker material je
pač nekaj novega, čeprav je že kar nekaj izdelkov iz filca videti. Ampak
še vedno je čisto drugače od navadnega stola, openjenega. Pena ni najbrž
do okolja prijazna. Tukaj pa je 'upcycle'. To je zelo pomembna nota. Tako
smo prišli do tega materiala. In bomo verjetno tudi še vztrajali pri dru-
gih izdelki, ga kam vkomponirali. Ker je zelo trpežen, kakovosten plus ta
nota recikliranja, družbene odgovornosti.«
Tudi pri njih je inovacija znamčena. In ne le to, v tem so vgrajene nji-
hove vrednote, ki konstruirajo njihovo kulturo, obenem pa so del znam-
čenja in identitete na trgu.
V podjetju D oseba D1 vidi inoviranje širše kot oblikovanje zgolj pro-
duktov: »Prej se je inoviralo kose, produkt, storitev in pogosto niso bili
najbolje povezani med sabo. Če povežeš posamezne dele in celoto, potem
je vse bolj učinkovito.«
D1 tudi vidi veliko priložnosti za inoviranje, ki gre onkraj inoviranja
tehnologije izdelka: »Že baza podatkov je tudi tak problem. Ker glede na
to, da se tehnologija hitro menja, ne moreš vzdrževati na infokatalogu, ce-
niku, internetu, da spremeniš na enem mestu in se ti povsod pozna, dosti
je tega, da si uredimo in ima operativo rešeno.«
ni treba vedeti kode. To sem letos delala 1,5 meseca. Da sem označila vsa
delovna mesta, vse zaboje, kjer so notri vijaki, plate. Potem naredimo te-
ste kot v šoli. Vse delavce iz montaže pokličem v pisarne. Potem pišejo
test. Vprašanja. Potem vprašanja pred njimi vzamem in gremo skozi še
ustno. Najprej je napisal, mu preberem, kaj je napisal, in še zraven povem,
kaj ni dobro, kaj je dobro. To mislim, da se je obrestovalo. Vsakega delav-
ca, ko vpeljem novo metodo dela, je obvezno vse barvasto označeno, eno-
stavno. Tako kot za 1. razred. Ne sme biti za več. Potem pa še testirati, kaj
misli. Napisati ne zna, samo da vsaj pove. Tako gre, da prideš s kvaliteto,
da si konkurenčen.«
Inovacije segajo onkraj golega tehničnega razumevanja. Zavedajo se,
da inovacije pripomorejo k boljši kulturi in boljši izkušnji uporabnika.
Torej so vezane tudi na trg in kot take znamčene. Kot pravi Aaker (2007),
inovacija sama po sebi nič ne zagotavlja, če ni kot taka prepoznana. Podje-
tje C je v panogi vedno bolj prepoznano kot inovativna znamka.
Oseba C4: »Ja, to tudi ni oblikovanje, samo redizajn, ampak gre za
inovativno rešitev, ki daje ne le novo obliko, ampak na trg nov in inova-
tiven izdelek, ki pripomore k boljši kulturi bivanja ali pa boljši izkušnji
uporabnika.«
Tudi v podjetju A vidijo inovativnost kot del njihovega delovanja.
Morda ne v samih tehničnih rešitvah, temveč v izbiri materiala.
A1 pravi: »Tako da smo potem v to smer nadaljevali, ker material je
pač nekaj novega, čeprav je že kar nekaj izdelkov iz filca videti. Ampak
še vedno je čisto drugače od navadnega stola, openjenega. Pena ni najbrž
do okolja prijazna. Tukaj pa je 'upcycle'. To je zelo pomembna nota. Tako
smo prišli do tega materiala. In bomo verjetno tudi še vztrajali pri dru-
gih izdelki, ga kam vkomponirali. Ker je zelo trpežen, kakovosten plus ta
nota recikliranja, družbene odgovornosti.«
Tudi pri njih je inovacija znamčena. In ne le to, v tem so vgrajene nji-
hove vrednote, ki konstruirajo njihovo kulturo, obenem pa so del znam-
čenja in identitete na trgu.
V podjetju D oseba D1 vidi inoviranje širše kot oblikovanje zgolj pro-
duktov: »Prej se je inoviralo kose, produkt, storitev in pogosto niso bili
najbolje povezani med sabo. Če povežeš posamezne dele in celoto, potem
je vse bolj učinkovito.«
D1 tudi vidi veliko priložnosti za inoviranje, ki gre onkraj inoviranja
tehnologije izdelka: »Že baza podatkov je tudi tak problem. Ker glede na
to, da se tehnologija hitro menja, ne moreš vzdrževati na infokatalogu, ce-
niku, internetu, da spremeniš na enem mestu in se ti povsod pozna, dosti
je tega, da si uredimo in ima operativo rešeno.«
