Page 72 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
V nadaljevanju tudi pojasni, da so pregledne in ažurne informacije
ključnega pomena, saj se tehnologija spreminja mesečno.
Zanimivo je, da se podjetje D načrtno ukvarja z upravljanjem inovacij
tudi s finančnega vidika. Pri tem je tudi prisotno zavedanje, da mora biti
inovacija ne le finančno smiselna, temveč strateško pomembna, v skladu
s trenutno strategijo.
D1: »Ves čas novo … je pa res, da ni treba ves čas vse inovirati. S tem
lego podjetjem lahko izboljšaš področje. Inovacija je draga, je čas, so ljud-
je, testiranje, napake. Vse. Moraš dobro vedeti, kam jo dati, kje je najbolj
pomembna, da se zgodi.«
V tem podjetju se odvijajo inovacije na vseh nivojih in tako oseba D5
pravi: »Spodbudi te, da lahko kaj spremeniš. Tudi sebe na boljše. Naj-
72 več je, da si olajšaš delo. Iz proizvodnje je največ teh predlogov. Luč os-
tane taka, kot je, pero je lahko cenejše, se da, v proizvodnji se da še dos-
ti popraviti.«
Lahko vidimo, kako inovacija vpliva na individualnem, osebnem ni-
voju. Lahko bi rekli, da je inoviranje del kulture podjetja, ki se zaveda, da
morajo biti spremembe nenehne. Kajti obstane lahko le podjetje, kjer so
inovacije sestavni element kulture (Kotter in Heskett 1992, Likar, Križaj
in Fatur 2006).
Oseba D3: »Že samo predlog drugega vijaka je neko sodelovanje, ki
je … ne vem, pač kot sem rekel, fantje probajo, je v redu … če ni v redu, po-
vejo. Morda daš s tistim, ko predlagaš, tudi njim idejo za naprej. Če no-
ben ne drgne tisto, da vemo nekaj tako, dajmo nekaj zamenjati, spreme-
niti, se ustavi na določeni točki. On da en vijak in pač bomo vsi šravfali,
čeprav je lahko brezveze. Če en reče, ali lahko lažje, mu da misliti. Tisti
vijak, ki si ga predlagal, drugi bo razvojnik bo videl, bo dvakrat šel v roke,
to bi tudi lahko.«
Vidimo, da ima spodbujanje inovacij, sodelovanje ljudi pozitivne
učinke. Ne le da se lahko ustvari izboljšava na izdelku, temveč se omogo-
či ljudem sodelovanje, tako da so vsi člani organizacije seznanjeni s kultu-
ro organizacije in se lahko aktivno izražajo in sodelujejo.
Zagotovo lahko rečemo, da so inovacije pomemben dejavnik orga-
nizacijske kulture. Vsebujejo element učenja novega, kar pa je sestavi-
na procesa socializacije, kulturalizacije in zato kot take tvorijo kulturo
oblikovanja v organizacijah. Lastnost inovacije je, da mora biti družbeno
sprejeta oziroma imeti vpliv. Kot taka je del kulture in vpliva na kulturno
okolje. Iz primerov smo lahko videli, da inovacija ni vezana le na sam iz-
delek, temveč je vezana tudi na izvajanje, oblikovanje storitev. Tudi je tre-
V nadaljevanju tudi pojasni, da so pregledne in ažurne informacije
ključnega pomena, saj se tehnologija spreminja mesečno.
Zanimivo je, da se podjetje D načrtno ukvarja z upravljanjem inovacij
tudi s finančnega vidika. Pri tem je tudi prisotno zavedanje, da mora biti
inovacija ne le finančno smiselna, temveč strateško pomembna, v skladu
s trenutno strategijo.
D1: »Ves čas novo … je pa res, da ni treba ves čas vse inovirati. S tem
lego podjetjem lahko izboljšaš področje. Inovacija je draga, je čas, so ljud-
je, testiranje, napake. Vse. Moraš dobro vedeti, kam jo dati, kje je najbolj
pomembna, da se zgodi.«
V tem podjetju se odvijajo inovacije na vseh nivojih in tako oseba D5
pravi: »Spodbudi te, da lahko kaj spremeniš. Tudi sebe na boljše. Naj-
72 več je, da si olajšaš delo. Iz proizvodnje je največ teh predlogov. Luč os-
tane taka, kot je, pero je lahko cenejše, se da, v proizvodnji se da še dos-
ti popraviti.«
Lahko vidimo, kako inovacija vpliva na individualnem, osebnem ni-
voju. Lahko bi rekli, da je inoviranje del kulture podjetja, ki se zaveda, da
morajo biti spremembe nenehne. Kajti obstane lahko le podjetje, kjer so
inovacije sestavni element kulture (Kotter in Heskett 1992, Likar, Križaj
in Fatur 2006).
Oseba D3: »Že samo predlog drugega vijaka je neko sodelovanje, ki
je … ne vem, pač kot sem rekel, fantje probajo, je v redu … če ni v redu, po-
vejo. Morda daš s tistim, ko predlagaš, tudi njim idejo za naprej. Če no-
ben ne drgne tisto, da vemo nekaj tako, dajmo nekaj zamenjati, spreme-
niti, se ustavi na določeni točki. On da en vijak in pač bomo vsi šravfali,
čeprav je lahko brezveze. Če en reče, ali lahko lažje, mu da misliti. Tisti
vijak, ki si ga predlagal, drugi bo razvojnik bo videl, bo dvakrat šel v roke,
to bi tudi lahko.«
Vidimo, da ima spodbujanje inovacij, sodelovanje ljudi pozitivne
učinke. Ne le da se lahko ustvari izboljšava na izdelku, temveč se omogo-
či ljudem sodelovanje, tako da so vsi člani organizacije seznanjeni s kultu-
ro organizacije in se lahko aktivno izražajo in sodelujejo.
Zagotovo lahko rečemo, da so inovacije pomemben dejavnik orga-
nizacijske kulture. Vsebujejo element učenja novega, kar pa je sestavi-
na procesa socializacije, kulturalizacije in zato kot take tvorijo kulturo
oblikovanja v organizacijah. Lastnost inovacije je, da mora biti družbeno
sprejeta oziroma imeti vpliv. Kot taka je del kulture in vpliva na kulturno
okolje. Iz primerov smo lahko videli, da inovacija ni vezana le na sam iz-
delek, temveč je vezana tudi na izvajanje, oblikovanje storitev. Tudi je tre-