Page 73 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
Analaiza in interpretacija 73
ba razumeti opredelitev oblikovanja in tako lahko izpeljemo, da je inova-
cija eden izmed elementov kulture oblikovanja.
Ljudje
V intervjujih se je izkazalo, da so komunikacija, sodelovanje in znanje po-
membni. Intervjuvanci so jih pogosto omenjali. Sestavni del komunika-
cije je tudi jezik. Saleclova (2011) pravi, da ima jezik moč, da vzpostavlja
razmerja moči, in ni namenjen le komuniciranju in posredovanju infor-
macij. Komunikacija v podjetjih je različna in je odraz nevidne strukture
odnosov znotraj podjetij in tudi razmerij moči. Jezik je del kulture pod-
jetja, ki se odraža v posebnih izrazih, metaforah in podobnem. Pozitivno
povezavo med jezikom in kulturo potrjujeta tudi Luo in Shenkar (2006).
V nadaljevanju analiziramo odnose med zaposlenimi v podjetju, kot
jih vidijo intervjuvanci, kako ti odnosi po mnenju intervjuvancev vpliva-
jo na oblikovanje, komunikacijo, navsezadnje strategijo. Kot smo videli v
pregledu literature, se osebna identiteta in identiteta podjetja prepletata
(Ashforth, Rogers in Corley 2010). Identiteta se oblikuje v odnosih z dru-
gimi (Sherwood 1965), zato so odnosi med zaposlenimi bistveni za razu-
mevanje konstruiranja identitete posameznika v organizaciji.
Oseba A2 govori o pomenu zaposlenih v podjetju in pravi: »Bo oseba
A1 najbrž tudi tako povedala. Tako me je naučila. Vsak zaposleni v podje-
tju je ta mali del sestavljanke. In kot sem prej rekla, če smo vsi za isto stvar,
vsi isto razmišljamo, vsi v isto smer rinemo, potem se lahko nekam pride.
Ko enkrat pride do različnih razmišljanj v podjetju, navzkrižij mnenj, se
lahko sistem omaje in razpade. Mislim, da zaposleni so podjetje in podje-
tje, vedno so zadaj ljudje, ljudje so tisti, ki so pomembni.«
Oseba A1 poudari: »Kompetenčni center za dizajn management je
neki model razvil, to je model, ki temelji na finskem modelu. Od tam smo
imeli delavnice, izobraževanja. Na začetku dizajn management pomeni
bolj koordinacijo, logistiko. Mi smo vseeno majhno podjetje, tudi če me
imajo za prevelikega idealista, je tako, da moramo biti vsi za. Moja naloga
je prepričati, da mi zaupajo, da si zaupamo. Če niso vsi on board, je brez-
veze. Mi imamo s kakšnim komercialistom probleme, ker ne verjame v iz-
delek. Kaj pa to delamo, to je brezveze. Kako bo lahko nekdo prodal, če
ne verjame. Njena vloga je taka, da oblikovalci razumejo podjetje. Dob-
re zgodbe, verjamem, da se pišejo takrat, ko je to sodelovanje dolgotrajno.
Kolikor te lahko neki hišni oblikovalec omeji, je še zmerom dobro imeti
nekoga, ki te razume in zraven nenehno izumlja in sodeluje. Mi vseeno z
veliko oblikovalci na tem področju sodelujemo.«
ba razumeti opredelitev oblikovanja in tako lahko izpeljemo, da je inova-
cija eden izmed elementov kulture oblikovanja.
Ljudje
V intervjujih se je izkazalo, da so komunikacija, sodelovanje in znanje po-
membni. Intervjuvanci so jih pogosto omenjali. Sestavni del komunika-
cije je tudi jezik. Saleclova (2011) pravi, da ima jezik moč, da vzpostavlja
razmerja moči, in ni namenjen le komuniciranju in posredovanju infor-
macij. Komunikacija v podjetjih je različna in je odraz nevidne strukture
odnosov znotraj podjetij in tudi razmerij moči. Jezik je del kulture pod-
jetja, ki se odraža v posebnih izrazih, metaforah in podobnem. Pozitivno
povezavo med jezikom in kulturo potrjujeta tudi Luo in Shenkar (2006).
V nadaljevanju analiziramo odnose med zaposlenimi v podjetju, kot
jih vidijo intervjuvanci, kako ti odnosi po mnenju intervjuvancev vpliva-
jo na oblikovanje, komunikacijo, navsezadnje strategijo. Kot smo videli v
pregledu literature, se osebna identiteta in identiteta podjetja prepletata
(Ashforth, Rogers in Corley 2010). Identiteta se oblikuje v odnosih z dru-
gimi (Sherwood 1965), zato so odnosi med zaposlenimi bistveni za razu-
mevanje konstruiranja identitete posameznika v organizaciji.
Oseba A2 govori o pomenu zaposlenih v podjetju in pravi: »Bo oseba
A1 najbrž tudi tako povedala. Tako me je naučila. Vsak zaposleni v podje-
tju je ta mali del sestavljanke. In kot sem prej rekla, če smo vsi za isto stvar,
vsi isto razmišljamo, vsi v isto smer rinemo, potem se lahko nekam pride.
Ko enkrat pride do različnih razmišljanj v podjetju, navzkrižij mnenj, se
lahko sistem omaje in razpade. Mislim, da zaposleni so podjetje in podje-
tje, vedno so zadaj ljudje, ljudje so tisti, ki so pomembni.«
Oseba A1 poudari: »Kompetenčni center za dizajn management je
neki model razvil, to je model, ki temelji na finskem modelu. Od tam smo
imeli delavnice, izobraževanja. Na začetku dizajn management pomeni
bolj koordinacijo, logistiko. Mi smo vseeno majhno podjetje, tudi če me
imajo za prevelikega idealista, je tako, da moramo biti vsi za. Moja naloga
je prepričati, da mi zaupajo, da si zaupamo. Če niso vsi on board, je brez-
veze. Mi imamo s kakšnim komercialistom probleme, ker ne verjame v iz-
delek. Kaj pa to delamo, to je brezveze. Kako bo lahko nekdo prodal, če
ne verjame. Njena vloga je taka, da oblikovalci razumejo podjetje. Dob-
re zgodbe, verjamem, da se pišejo takrat, ko je to sodelovanje dolgotrajno.
Kolikor te lahko neki hišni oblikovalec omeji, je še zmerom dobro imeti
nekoga, ki te razume in zraven nenehno izumlja in sodeluje. Mi vseeno z
veliko oblikovalci na tem področju sodelujemo.«
