Page 76 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 76
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
Komunikacijo povežejo z izobraževanjem, kar izpostavi tudi ose-
ba C2: »Imamo enkrat letno, na začetku leta, tako bi rekel, prikažemo,
kakšni smo bili, kaj bomo letos. To je zato, da so osveščeni. Usposablja-
nje delamo vsakodnevno, ker je, saj pravim, veliko ročnega dela, med le-
tom se veliko stvari spremeni. Ta smučka ima en laminat in ni ok. Sredi
leta naredimo spremembe. Potem pa spet … ena smučka leva taka, desna
taka … Skozi. Danes je leva desna smučka, levi kalup in desni kalup. Levi
material mora v levi kalup, desni material v desni kalup. To je skozi … ni
tako kot včasih, ko so zmetali, pod gasom bili in je bilo vse ok. Usposa-
bljanje je vsakodnevno.«
Kot smo videli v izhodišču, živimo danes v času hitrih sprememb in
temu je podvrženo tudi organizacijsko učenje. To poteka hitreje kot ka-
76 dar koli. Pri tem moramo upoštevati tudi specifike posamezne panoge, saj
so proizvodni cikli odvisni od vrste izdelka.
Tudi podjetje D je podvrženo hitrim tehnološkim spremembam, ki
se odvijajo na trgu. Oseba D4 je kot eno izmed vrednot izpostavila znanje.
D4: »Dejansko je to to. Na neki način imamo tehnološko dosti zah-
teven proizvod. To je elektrika, elektronika pa tudi mehanika, in čeprav
je tudi mogoče v osnovi neizobražen, ampak tudi dobi izobrazbo v proi-
zvodnji. Je ogromno znanja. Če tamle neka delavka zna zvezati, kaj vem,
priklopiti izdelek, to je eno veliko znanje, ki ga včasih ne znamo ceni-
ti. Smatramo kot samoumevno. Nekaj je, ampak tak je ponos. Delam v
Intrig. To nekaj pomeni. To je tisto, kar pripomore k samozavesti. Čutim
kot vrednoto.«
Znanje je nekaj, kar včasih spregledamo. Vidimo, da znanje kot
vrednota pripomore k večji pripadnosti podjetju in dviguje samozavest.
Če to postavimo v kontekst kulture, lahko rečemo, da je pomemben ele-
ment kulture znanje, ki deluje kot kolektivno, mentalno programira-
nje ljudi (Hofstede in Minkov 1991; Criveanu 2015). Reševanje proble-
mov, pri katerem potrebujemo znanje, je del korporativne kulture (Schein
2004; Syafii, Thoyib in Nimran 2015).
Ljudje kot nosilci znanja in veščin so pomembni, saj se to odraža tudi
pri kakovosti izdelka, ki je ena izmed vrednot podjetja. To poudarjajo
tudi zaposleni, ki so s proizvodnjo tesno povezani.
D3 to opiše: »Ja zelo. Kar tudi potem v feedbacku slišimo, ni kar en
šrauf, če takega not vtakne, ampak se zelo zelo pazi na, se pravi, pravilnost
izdelave, porabo materiala itd. Moj občutek je, da ni šlamparije, ki je pri
vseh podjetjih, oziroma jo je precej manj.«
Komunikacijo povežejo z izobraževanjem, kar izpostavi tudi ose-
ba C2: »Imamo enkrat letno, na začetku leta, tako bi rekel, prikažemo,
kakšni smo bili, kaj bomo letos. To je zato, da so osveščeni. Usposablja-
nje delamo vsakodnevno, ker je, saj pravim, veliko ročnega dela, med le-
tom se veliko stvari spremeni. Ta smučka ima en laminat in ni ok. Sredi
leta naredimo spremembe. Potem pa spet … ena smučka leva taka, desna
taka … Skozi. Danes je leva desna smučka, levi kalup in desni kalup. Levi
material mora v levi kalup, desni material v desni kalup. To je skozi … ni
tako kot včasih, ko so zmetali, pod gasom bili in je bilo vse ok. Usposa-
bljanje je vsakodnevno.«
Kot smo videli v izhodišču, živimo danes v času hitrih sprememb in
temu je podvrženo tudi organizacijsko učenje. To poteka hitreje kot ka-
76 dar koli. Pri tem moramo upoštevati tudi specifike posamezne panoge, saj
so proizvodni cikli odvisni od vrste izdelka.
Tudi podjetje D je podvrženo hitrim tehnološkim spremembam, ki
se odvijajo na trgu. Oseba D4 je kot eno izmed vrednot izpostavila znanje.
D4: »Dejansko je to to. Na neki način imamo tehnološko dosti zah-
teven proizvod. To je elektrika, elektronika pa tudi mehanika, in čeprav
je tudi mogoče v osnovi neizobražen, ampak tudi dobi izobrazbo v proi-
zvodnji. Je ogromno znanja. Če tamle neka delavka zna zvezati, kaj vem,
priklopiti izdelek, to je eno veliko znanje, ki ga včasih ne znamo ceni-
ti. Smatramo kot samoumevno. Nekaj je, ampak tak je ponos. Delam v
Intrig. To nekaj pomeni. To je tisto, kar pripomore k samozavesti. Čutim
kot vrednoto.«
Znanje je nekaj, kar včasih spregledamo. Vidimo, da znanje kot
vrednota pripomore k večji pripadnosti podjetju in dviguje samozavest.
Če to postavimo v kontekst kulture, lahko rečemo, da je pomemben ele-
ment kulture znanje, ki deluje kot kolektivno, mentalno programira-
nje ljudi (Hofstede in Minkov 1991; Criveanu 2015). Reševanje proble-
mov, pri katerem potrebujemo znanje, je del korporativne kulture (Schein
2004; Syafii, Thoyib in Nimran 2015).
Ljudje kot nosilci znanja in veščin so pomembni, saj se to odraža tudi
pri kakovosti izdelka, ki je ena izmed vrednot podjetja. To poudarjajo
tudi zaposleni, ki so s proizvodnjo tesno povezani.
D3 to opiše: »Ja zelo. Kar tudi potem v feedbacku slišimo, ni kar en
šrauf, če takega not vtakne, ampak se zelo zelo pazi na, se pravi, pravilnost
izdelave, porabo materiala itd. Moj občutek je, da ni šlamparije, ki je pri
vseh podjetjih, oziroma jo je precej manj.«
