Page 75 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Analaiza in interpretacija 75
ceptu učeče se organizacije (Škerlavaj, Štemberger in Dimovski 2007).
Oblikovanje je proces, v katerem se nenehno preučuje in išče rešitve. V
ozadju iskanja in definiranja problema je znanje (Braha in Rice 2003, She-
pard 2000, Marsick in Watkins 2003; Egan, Yang in Bartlett 2004). To-
rej je učenje vidik oblikovanja. Zavedajo se, da ima vsak zaposleni neko
specifično znanje, ki je potrebno za uspešno delovanje podjetja in sode-
lovanje. Zato so vsi zaposleni aktivno vključeni v iskanje rešitev glede na
strukturo njihovega znanja.
Vidik komunikacije je za uspešno delovanje pomemben. Proces ko-
municiranja v podjetju A oseba A2 opiše kot: »Spontan. Kakšni kreativ-
ni sestanki so na začetku z oblikovalci, ki dajo svojo idejo, potem pa pri-
de do izpeljave. Potem pa se mi začnemo pogovarjati. Tako da ne bi rekla
kaki sestanki, ampak tako spontano.«
Kot smo rekli v izhodišču, jezik ustvarja pozicije moči in ni le sredstvo
komunikacije (Salecl 2012). Lahko rečemo, da sproščena, spontana ko-
munikacija govori o fleksibilni strukturi v podjetju in tako omogoča in-
terakcijo med zaposlenimi.
V podjetju C pravijo celo, da dobri odnosi med zaposlenimi vplivajo
na kvaliteto, učinkovitost. Vidimo lahko, da so neformalni odnosi ključ-
ni pri delovanju podjetja.
C3: »Rekla bi, da odnosi. Ker če so odnosi nekako v redu, potem se
da z lepim odnosom ali s kakšnim pristopom pripeljati stvari do lepšega
cilja. Če so odnosi slabi. In komunikacija. Mislim, da je to prvo, kar mora
biti. Če to 'laufa', potem prideš do lepega izdelka in rezultata. Če ne 'lau-
fa', potem je veliko nepotrebnega truda, slabe volje, greš nezadovoljen. Če
so lepi odnosi, greš v službo vesel in lažje narediš kako nalogo, če ni tvo-
ja in jo znaš. Če so odnosi skrhani in ne v redu, potem pa rečeš, saj to je
od drugega, ne prideš do cilja. Je več ur, vsega … To je meni najpomemb-
nejše.«
Tudi v podjetju A poudarjajo kakovost komunikacije, kar je posebej
izpostavila tudi oseba A2: »Trudimo se izobraževati ljudi v tej smeri. Da
razmišljamo, da se oblikovanje ceni. Vsi smo vključeni v te procese, koli-
ko je zadaj nekega dela. Mislim, da ljudje počasi razumejo, zakaj ima izde-
lek neko ceno, zakaj ima visoko dodano ceno, ker razume ta potek, ki je
za izdelkom. Mislim, da je kultura kar visoka zaradi tega, ker je tu ta kon-
stantna komunikacija iz izobraževanja v to smer. Za primer je lahko samo
beatnik, koliko je dela, da se ga naredi, koliko je razvoja zadaj, koliko vlož-
ka, sejmov, vsega, da se ga je pokazalo. Zaradi tega je prišlo do neke cene.
In tako morda ta primer.«
ceptu učeče se organizacije (Škerlavaj, Štemberger in Dimovski 2007).
Oblikovanje je proces, v katerem se nenehno preučuje in išče rešitve. V
ozadju iskanja in definiranja problema je znanje (Braha in Rice 2003, She-
pard 2000, Marsick in Watkins 2003; Egan, Yang in Bartlett 2004). To-
rej je učenje vidik oblikovanja. Zavedajo se, da ima vsak zaposleni neko
specifično znanje, ki je potrebno za uspešno delovanje podjetja in sode-
lovanje. Zato so vsi zaposleni aktivno vključeni v iskanje rešitev glede na
strukturo njihovega znanja.
Vidik komunikacije je za uspešno delovanje pomemben. Proces ko-
municiranja v podjetju A oseba A2 opiše kot: »Spontan. Kakšni kreativ-
ni sestanki so na začetku z oblikovalci, ki dajo svojo idejo, potem pa pri-
de do izpeljave. Potem pa se mi začnemo pogovarjati. Tako da ne bi rekla
kaki sestanki, ampak tako spontano.«
Kot smo rekli v izhodišču, jezik ustvarja pozicije moči in ni le sredstvo
komunikacije (Salecl 2012). Lahko rečemo, da sproščena, spontana ko-
munikacija govori o fleksibilni strukturi v podjetju in tako omogoča in-
terakcijo med zaposlenimi.
V podjetju C pravijo celo, da dobri odnosi med zaposlenimi vplivajo
na kvaliteto, učinkovitost. Vidimo lahko, da so neformalni odnosi ključ-
ni pri delovanju podjetja.
C3: »Rekla bi, da odnosi. Ker če so odnosi nekako v redu, potem se
da z lepim odnosom ali s kakšnim pristopom pripeljati stvari do lepšega
cilja. Če so odnosi slabi. In komunikacija. Mislim, da je to prvo, kar mora
biti. Če to 'laufa', potem prideš do lepega izdelka in rezultata. Če ne 'lau-
fa', potem je veliko nepotrebnega truda, slabe volje, greš nezadovoljen. Če
so lepi odnosi, greš v službo vesel in lažje narediš kako nalogo, če ni tvo-
ja in jo znaš. Če so odnosi skrhani in ne v redu, potem pa rečeš, saj to je
od drugega, ne prideš do cilja. Je več ur, vsega … To je meni najpomemb-
nejše.«
Tudi v podjetju A poudarjajo kakovost komunikacije, kar je posebej
izpostavila tudi oseba A2: »Trudimo se izobraževati ljudi v tej smeri. Da
razmišljamo, da se oblikovanje ceni. Vsi smo vključeni v te procese, koli-
ko je zadaj nekega dela. Mislim, da ljudje počasi razumejo, zakaj ima izde-
lek neko ceno, zakaj ima visoko dodano ceno, ker razume ta potek, ki je
za izdelkom. Mislim, da je kultura kar visoka zaradi tega, ker je tu ta kon-
stantna komunikacija iz izobraževanja v to smer. Za primer je lahko samo
beatnik, koliko je dela, da se ga naredi, koliko je razvoja zadaj, koliko vlož-
ka, sejmov, vsega, da se ga je pokazalo. Zaradi tega je prišlo do neke cene.
In tako morda ta primer.«
