Page 78 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 78
Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke
se vključevati, vsak doda nekaj. Sploh razvoj je pomemben in brainstor-
ming. Se skupaj dobi neke rešitve.«
Vidimo, da gojijo visoko stopnjo pripadnosti, ki jo celo ponazarjajo s
strastjo.
Oseba D1 omeni strast celo kot eno izmed vrednot v podjetju: »Po-
leg tega kvaliteta, dizajn, strast, usmerjenost v zeleno so tudi, mislim, da
so korak zadaj.«
Strast je pomembna, ker je gorivo zaposlenega, da se soočajo z izzivi v
poklicu. Je nekaj, kar da pomen. Za strast pri delu sta pomembna posame-
znikova identiteta in identiteta organizacije, okolja in kako se ti elementi
prepletajo. Nenehne spremembe in inoviranje pa lahko to strast ohranja-
jo živo (Baird 2005). Podobno to ilustrirajo v podjetju D.
D4: »Jaz verjamem, če ni trenja, napetosti, ne da se trga, prave nape-
78 tosti med trikotniki, potem stvar ne deluje.« D3: «Enostavno ne razmi-
šljaš, prideš v tirnice, ležernost.«
D2: »Ni napredka.«
Kot vidimo iz analize intervjujev, se pojavlja še več nekakšnih podka-
tegorij, ki so pomembne za odnose med ljudmi, za pripadnost podjetju,
kulturo in s tem tudi pozicijo na trgu. Ti elementi, ki v pregledu literatu-
re niso bili vključeni, so znanje, strast, sodelovanje, participacija, samoza-
vest. Te elemente smo predstavili v luči organizacijske kulture kot notra-
njega elementa organizacije in v luči identitet kot zunanjega elementa, pa
tudi osebnega.
FFF - Form follows function
Gre za Sullivanov koncept, ki je v oblikovalski in arhitekturni stroki
splošno poznan in pomeni, da oblika sledi vsebini, se pravi Form follows
function. Izkaže se, da se to načelo uporablja celo v naravi, saj so fiziologi
odkrili, da to velja tudi za razvoj mišic v telesu (Russel, Motlagh in Ashley
2000). Iz pripovedi intervjuvancev smo ugotovili, da povezujejo formo
in funkcijo. Kot lahko vidimo v nadaljevanju, se to odraža tudi v obliko-
vanju storitev. O tej povezavi govori Julier (2014), ko poveže oblikovanje
nad linijo in oblikovanje pod linijo, kamor sodita tehnologija in funkci-
ja. Različni avtorji pravijo, da tehnologija in družbene spremembe nasta-
jajo sočasno (Ma in Agarwal 2007). Podobno lahko vidimo v arhitekturi,
kako različno oblikovani prostori vplivajo na vedenje ljudi.
Intervjuvanka A2 v podjetju A celo nacionalno kulturo povezuje tudi
z visokimi ergonomskimi standardi: »Ne vem, kaj bi … na splošno? Jaz
bi rekla, da v Sloveniji je še precej borno razvita. Če primerjamo s skan-
dinavskimi državami, smo zelo daleč nazaj. Ker tam je oblikovanje že del
se vključevati, vsak doda nekaj. Sploh razvoj je pomemben in brainstor-
ming. Se skupaj dobi neke rešitve.«
Vidimo, da gojijo visoko stopnjo pripadnosti, ki jo celo ponazarjajo s
strastjo.
Oseba D1 omeni strast celo kot eno izmed vrednot v podjetju: »Po-
leg tega kvaliteta, dizajn, strast, usmerjenost v zeleno so tudi, mislim, da
so korak zadaj.«
Strast je pomembna, ker je gorivo zaposlenega, da se soočajo z izzivi v
poklicu. Je nekaj, kar da pomen. Za strast pri delu sta pomembna posame-
znikova identiteta in identiteta organizacije, okolja in kako se ti elementi
prepletajo. Nenehne spremembe in inoviranje pa lahko to strast ohranja-
jo živo (Baird 2005). Podobno to ilustrirajo v podjetju D.
D4: »Jaz verjamem, če ni trenja, napetosti, ne da se trga, prave nape-
78 tosti med trikotniki, potem stvar ne deluje.« D3: «Enostavno ne razmi-
šljaš, prideš v tirnice, ležernost.«
D2: »Ni napredka.«
Kot vidimo iz analize intervjujev, se pojavlja še več nekakšnih podka-
tegorij, ki so pomembne za odnose med ljudmi, za pripadnost podjetju,
kulturo in s tem tudi pozicijo na trgu. Ti elementi, ki v pregledu literatu-
re niso bili vključeni, so znanje, strast, sodelovanje, participacija, samoza-
vest. Te elemente smo predstavili v luči organizacijske kulture kot notra-
njega elementa organizacije in v luči identitet kot zunanjega elementa, pa
tudi osebnega.
FFF - Form follows function
Gre za Sullivanov koncept, ki je v oblikovalski in arhitekturni stroki
splošno poznan in pomeni, da oblika sledi vsebini, se pravi Form follows
function. Izkaže se, da se to načelo uporablja celo v naravi, saj so fiziologi
odkrili, da to velja tudi za razvoj mišic v telesu (Russel, Motlagh in Ashley
2000). Iz pripovedi intervjuvancev smo ugotovili, da povezujejo formo
in funkcijo. Kot lahko vidimo v nadaljevanju, se to odraža tudi v obliko-
vanju storitev. O tej povezavi govori Julier (2014), ko poveže oblikovanje
nad linijo in oblikovanje pod linijo, kamor sodita tehnologija in funkci-
ja. Različni avtorji pravijo, da tehnologija in družbene spremembe nasta-
jajo sočasno (Ma in Agarwal 2007). Podobno lahko vidimo v arhitekturi,
kako različno oblikovani prostori vplivajo na vedenje ljudi.
Intervjuvanka A2 v podjetju A celo nacionalno kulturo povezuje tudi
z visokimi ergonomskimi standardi: »Ne vem, kaj bi … na splošno? Jaz
bi rekla, da v Sloveniji je še precej borno razvita. Če primerjamo s skan-
dinavskimi državami, smo zelo daleč nazaj. Ker tam je oblikovanje že del
