Page 79 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 79
Analaiza in interpretacija 79
vsakdanjika. Oni so naredili strateški načrt za celotno Skandinavijo in
vsi sledijo temu in zato so v toliko letih prišli do tega, kjer so sedaj, in
tam vsakdo razume, kaj pomeni domače oblikovanje. Tuje izdelke težko
spustijo noter, ker imajo dovolj svojih. Torej domačo proizvodnjo, doma-
če oblikovalce. Zelo zaprt sistem in je težko priti noter. Tako smo se tudi
mi sedem let trudili, da smo prišli na Dansko, kjer imamo največjo stran-
ko, ampak je oblikoval danski oblikovalec. Tako da standardi so zelo vi-
soki, ergonomija in tako dalje.«
Vidimo, da tudi ergonomija in skrb za zdravje kot vrednoti pogojuje-
ta zahteve pri oblikovanju in sta del neke kulture. To je povezano s tem,
da je oblikovanje v preteklosti služilo predvsem za izboljšavo pri delu,
oblikovanju novih orodij. Danes pa je v veliki meri povezano z užitkom.
Ko so izpolnjene funkcionalne zahteve, ponudi oblikovanje dodatno za-
dovoljstvo, ki je v današnji družbi, kjer so delo in zabava, strast prepleteni
(Hancock, Pepe in Murphy 2005). Pogosto je ljudi strah napredka in ra-
zvoja, saj imajo občutek, da jih tehnologija odtujuje.
To podobno vidijo v podjetju B, kjer oseba B1 pravi: »Ja, zelo velik
pomen. Prva je jasno funkcija, drugo je stvar, ki nas zanima, je orientaci-
ja, ki je tudi povezana z oblikovanjem, to je druga stvar, ki nam je najpo-
membnejša pri izdelavi in postavitvi objekta. Potem pa je takoj dizajn, ki
je od začetka povezan s prvima dvema. Bom pa rekla, da glede na to, da so
ljudje bolj pragmatični, da so se kvadrature zmanjšale, je 'budžet' pomem-
ben, sploh pri montažni gradnji, kjer kupec dobi ceno takoj napisano, pa
dostikrat brez sape ostane. Če vidiš hišo, bo to naslednje leto toliko, pa
naslednje leto toliko, tukaj pa dejansko dobiš celotno ceno takoj servira-
no. Je dostikrat tudi dizajn zelo podrejen tej praktičnosti. Po domače. Pri
večini ne moreš afen guncati, ampak zaenkrat smo imeli srečo, so bile vse
stranke zelo odprte za neke drugačne oblike. Največje povpraševanje je v
bistvu po tej hiši, ki je zelo netipična za nas. Bi človek rekel, da skoraj ne
bi verjel. Pa za tole, ki smo jo tudi že naredili. Dejansko pridejo zaradi ob-
like. Se prav vidi.«
Vidimo, da na neki način lahko tudi proračun umestimo v kategorijo
funkcije. Proračun vpliva na izbiro materialov, izvajalcev. Temu je potem
tudi podrejena oblika. Zelo pomemben element v arhitekturnem obliko-
vanju je orientacija. Tudi ta vidik lahko vzamemo kot neko funkcionalno
predpostavko, ki ji sledi oblika. Pojem funkcije je torej zelo široko zastav-
ljen. Ko oseba B govori o povezavi kvadratur in proračuna, lahko vidimo,
kako je ekonomska situacija spremenila kulturo ljudi, njihove vrednote,
kar posredno vpliva na proizvajalce, ki morajo svoje izdelke prilagajati
spremenjenim vrednotam in željam.
vsakdanjika. Oni so naredili strateški načrt za celotno Skandinavijo in
vsi sledijo temu in zato so v toliko letih prišli do tega, kjer so sedaj, in
tam vsakdo razume, kaj pomeni domače oblikovanje. Tuje izdelke težko
spustijo noter, ker imajo dovolj svojih. Torej domačo proizvodnjo, doma-
če oblikovalce. Zelo zaprt sistem in je težko priti noter. Tako smo se tudi
mi sedem let trudili, da smo prišli na Dansko, kjer imamo največjo stran-
ko, ampak je oblikoval danski oblikovalec. Tako da standardi so zelo vi-
soki, ergonomija in tako dalje.«
Vidimo, da tudi ergonomija in skrb za zdravje kot vrednoti pogojuje-
ta zahteve pri oblikovanju in sta del neke kulture. To je povezano s tem,
da je oblikovanje v preteklosti služilo predvsem za izboljšavo pri delu,
oblikovanju novih orodij. Danes pa je v veliki meri povezano z užitkom.
Ko so izpolnjene funkcionalne zahteve, ponudi oblikovanje dodatno za-
dovoljstvo, ki je v današnji družbi, kjer so delo in zabava, strast prepleteni
(Hancock, Pepe in Murphy 2005). Pogosto je ljudi strah napredka in ra-
zvoja, saj imajo občutek, da jih tehnologija odtujuje.
To podobno vidijo v podjetju B, kjer oseba B1 pravi: »Ja, zelo velik
pomen. Prva je jasno funkcija, drugo je stvar, ki nas zanima, je orientaci-
ja, ki je tudi povezana z oblikovanjem, to je druga stvar, ki nam je najpo-
membnejša pri izdelavi in postavitvi objekta. Potem pa je takoj dizajn, ki
je od začetka povezan s prvima dvema. Bom pa rekla, da glede na to, da so
ljudje bolj pragmatični, da so se kvadrature zmanjšale, je 'budžet' pomem-
ben, sploh pri montažni gradnji, kjer kupec dobi ceno takoj napisano, pa
dostikrat brez sape ostane. Če vidiš hišo, bo to naslednje leto toliko, pa
naslednje leto toliko, tukaj pa dejansko dobiš celotno ceno takoj servira-
no. Je dostikrat tudi dizajn zelo podrejen tej praktičnosti. Po domače. Pri
večini ne moreš afen guncati, ampak zaenkrat smo imeli srečo, so bile vse
stranke zelo odprte za neke drugačne oblike. Največje povpraševanje je v
bistvu po tej hiši, ki je zelo netipična za nas. Bi človek rekel, da skoraj ne
bi verjel. Pa za tole, ki smo jo tudi že naredili. Dejansko pridejo zaradi ob-
like. Se prav vidi.«
Vidimo, da na neki način lahko tudi proračun umestimo v kategorijo
funkcije. Proračun vpliva na izbiro materialov, izvajalcev. Temu je potem
tudi podrejena oblika. Zelo pomemben element v arhitekturnem obliko-
vanju je orientacija. Tudi ta vidik lahko vzamemo kot neko funkcionalno
predpostavko, ki ji sledi oblika. Pojem funkcije je torej zelo široko zastav-
ljen. Ko oseba B govori o povezavi kvadratur in proračuna, lahko vidimo,
kako je ekonomska situacija spremenila kulturo ljudi, njihove vrednote,
kar posredno vpliva na proizvajalce, ki morajo svoje izdelke prilagajati
spremenjenim vrednotam in željam.
