Page 81 - Faganel, Armand, in Vera Fois. 2018. Dizajnerska kultura in nagrada za oblikovalske dosežke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Analaiza in interpretacija 81
Tudi C3 pravi: »Dizajn se mi zdi pomemben. Ljudje kupujemo z
očmi, sploh ženske. Pa dizajn ni sama lepota, ampak tudi funkcionalnost.
Mi tega, da dizajn gledaš kot lepoto, mi tega vpliva nimamo. Zato so obli-
kovalke in to naredijo. Lahko pohvalimo ali skritiziramo. Če pa bi kaj
glede dizajna, če je tehnična težava, se dogovorimo in potem probamo
sam dizajn spremeniti. Naša stvar je funkcionalnost same smučke. To do-
dajamo in spreminjamo, da smo v koraku s časom. Če nisi v koraku s ča-
som, te povozi.«
Lahko rečemo, da v podjetju C sledijo svoji strateški usmeritvi,
najprej je tehnologija in šele nato temu sledi oblikovanje. Tehnologija je
tista, ki jo tržijo, ki usmerja podjetja, dizajn pa jo podpira, pomaga k laž-
jim odločitvam kupcev.
Oziroma lahko to povežemo s pojmoma trenda in strategije, kot pra-
vi oseba C3: »Oblikovanje se ne razume, kaj boš oblikoval, če ni nekaj
novega. Oblika je, moraš nekaj novega dodati. Nekaj lepega, načičkane-
ga. Temu pravim make up. One morajo dati make up, tisto, kar je trend.
Mi tehniki že uredimo tisto funkcionalnost, da je smučka vozna, kremo
s tehnologijo naprej. Oni pa delajo make up. Včasih so bile take frizure,
danes pa take, ker tega ne bo nihče kupil. Zato so nove vsako leto. Eno
leto so take, drugo take. Eno leto srebrna, drugo leto Ne, je fluorescentna.
Morajo pogledati, pokombinirati in nam prilagoditi, da jih lahko naredi-
mo. Ni, da si samo zmisli, da bo toplotni tisk. Ali bo sploh držal, koliko
časa bo držal.«
Tako vidimo, da je tehnologija del strategije, dizajn pa je razumljen
kot del trenda. Čeprav se vsi zavedajo, da mora biti oboje, dajejo prednost
inovacijam.
Oseba C1: »Saj vidite čez vse, cel sklop. 1−10 je 9, še bolj kot tehnolo-
gija. No, ne, v bistvu je 7−10 ali 8/10.Oblikovanje vedno sledi tehnologi-
ji. Nikoli ni v prvi vrsti.«
V podjetju D, kjer načine dizajn managementa uporabljajo in se na
tem področju izobražujejo, oseba D1 prikaže primer, ki ni vezan na nji-
hov prodajni izdelek: »N-oblikovanje je ful pomemben del, bom poveda-
la na primeru. Ko smo delali katalog, je bilo super, smo prvič hkrati delali
vsebino in oblikovanje. Ravno zaradi tega, ker smo to delali znotraj mar-
ketinga, smo prišli do rešitev, če bi delali zaporedno, ne bi dobili. Zdaj z
internetom bo enako. Prej je bilo, da je nekdo nastavil vsebino, podat-
ke, je končal in je oblikovalec potem to nadaljeval. Ko prvi konča in pre-
den drugi začne delati, se zgodi, da ta prvi že pozabi malo, ni več toliko
notri in se mora ves čas vračati, da se srečata. Drugače pa lahko ustvariš
nove rešitve, ki jih posameznik ne bi mogel. To je prednost na primeru.
Tudi C3 pravi: »Dizajn se mi zdi pomemben. Ljudje kupujemo z
očmi, sploh ženske. Pa dizajn ni sama lepota, ampak tudi funkcionalnost.
Mi tega, da dizajn gledaš kot lepoto, mi tega vpliva nimamo. Zato so obli-
kovalke in to naredijo. Lahko pohvalimo ali skritiziramo. Če pa bi kaj
glede dizajna, če je tehnična težava, se dogovorimo in potem probamo
sam dizajn spremeniti. Naša stvar je funkcionalnost same smučke. To do-
dajamo in spreminjamo, da smo v koraku s časom. Če nisi v koraku s ča-
som, te povozi.«
Lahko rečemo, da v podjetju C sledijo svoji strateški usmeritvi,
najprej je tehnologija in šele nato temu sledi oblikovanje. Tehnologija je
tista, ki jo tržijo, ki usmerja podjetja, dizajn pa jo podpira, pomaga k laž-
jim odločitvam kupcev.
Oziroma lahko to povežemo s pojmoma trenda in strategije, kot pra-
vi oseba C3: »Oblikovanje se ne razume, kaj boš oblikoval, če ni nekaj
novega. Oblika je, moraš nekaj novega dodati. Nekaj lepega, načičkane-
ga. Temu pravim make up. One morajo dati make up, tisto, kar je trend.
Mi tehniki že uredimo tisto funkcionalnost, da je smučka vozna, kremo
s tehnologijo naprej. Oni pa delajo make up. Včasih so bile take frizure,
danes pa take, ker tega ne bo nihče kupil. Zato so nove vsako leto. Eno
leto so take, drugo take. Eno leto srebrna, drugo leto Ne, je fluorescentna.
Morajo pogledati, pokombinirati in nam prilagoditi, da jih lahko naredi-
mo. Ni, da si samo zmisli, da bo toplotni tisk. Ali bo sploh držal, koliko
časa bo držal.«
Tako vidimo, da je tehnologija del strategije, dizajn pa je razumljen
kot del trenda. Čeprav se vsi zavedajo, da mora biti oboje, dajejo prednost
inovacijam.
Oseba C1: »Saj vidite čez vse, cel sklop. 1−10 je 9, še bolj kot tehnolo-
gija. No, ne, v bistvu je 7−10 ali 8/10.Oblikovanje vedno sledi tehnologi-
ji. Nikoli ni v prvi vrsti.«
V podjetju D, kjer načine dizajn managementa uporabljajo in se na
tem področju izobražujejo, oseba D1 prikaže primer, ki ni vezan na nji-
hov prodajni izdelek: »N-oblikovanje je ful pomemben del, bom poveda-
la na primeru. Ko smo delali katalog, je bilo super, smo prvič hkrati delali
vsebino in oblikovanje. Ravno zaradi tega, ker smo to delali znotraj mar-
ketinga, smo prišli do rešitev, če bi delali zaporedno, ne bi dobili. Zdaj z
internetom bo enako. Prej je bilo, da je nekdo nastavil vsebino, podat-
ke, je končal in je oblikovalec potem to nadaljeval. Ko prvi konča in pre-
den drugi začne delati, se zgodi, da ta prvi že pozabi malo, ni več toliko
notri in se mora ves čas vračati, da se srečata. Drugače pa lahko ustvariš
nove rešitve, ki jih posameznik ne bi mogel. To je prednost na primeru.
