Page 113 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 113
Uporaba IKT pri didaktiki drugih
in/ali tujih jezikov: primer italijanščine
Anja Zorman
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
anja.zorman@fhs.upr.si
Uporaba učne tehnologije ima pri učenju in poučevanju jezikov dolgo tradici-
jo, saj je pouk jezikov vse od pojava direktne metode vedno vključeval več oblik
posredovanja/sprejemanja jezikovne snovi, poleg učbenika ali drugih tiskanih
gradiv še avdio-vizualna učna sredstva in v zadnjem času IKT. Prispevek pred-
stavlja primer dobre prakse uporabe IKT pri predmetu Didaktika italijanskega
jezika s študenti 2. stopnje po bolonjskem sistemu (5. letnik). Izpostavljene so
tako prednosti izvedbe dejavnosti, in sicer tako z vidika študentov kot učitelja,
kot tudi možnosti in priložnosti za uporabo IKT pri nadaljnjem delu študentov
v poklicnem življenju. V zaključku so podane smernice za smiselno uporabo
IKT na različnih ravneh učenja in poučevanja italijanščine kot drugega/tujega
jezika.
Ključne besede: didaktika drugih in/ali tujih jezikov, IKT, konstruktivistično uče-
nje, socialno-kulturni model učenja
Uvod
Pojav sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je in še ve-
dno radikalno spreminja način življenja ljudi, od sporazumevanja in dela do
učenja. V sistemu vzgoje in izobraževanja, predvsem pri poučevanju in uče-
nju tujih jezikov, ima uporaba učne tehnologije dolgo tradicijo. Pouk jezi-
kov je vse od pojava direktne metode vedno vključeval več oblik posredova-
nja/sprejemanja jezikovne snovi, poleg učbenika ali drugih tiskanih gradiv še
avdio-vizualna učna sredstva in v zadnjem času IKT. Zadnje desetletje sta za-
znamovala vse bolj razširjena uporaba medmrežja v procesu sporazumeva-
nja, posredovanja in pridobivanja informacij ter prisotnost multimedijskega
računalnika tako v sistemu vzgoje in izobraževanja kot doma.
Multimedijski računalnik vključuje vsa predhodna učna sredstva, pisna,
slušna in vizualna, ter omogoča njihovo integracijo (Porcelli in Dolci 2006).
Večprenosniški stik z jezikom je torej veččutni, saj sočasno vključuje več oblik
čutne zaznave učečih, in sicer vidno, slušno in tipno zaznavo,¹ in s tem omo-
goča lažje ter bolj poglobljeno učenje jezika. Spominske zmožnosti se obču-
¹ Sodobne raziskave se ukvarjajo z digitalizacijo vonjev, kar bo omogočilo še kompleksnejšo več-
čutno zaznavo informacije (Maggini 2001).
111
in/ali tujih jezikov: primer italijanščine
Anja Zorman
Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
anja.zorman@fhs.upr.si
Uporaba učne tehnologije ima pri učenju in poučevanju jezikov dolgo tradici-
jo, saj je pouk jezikov vse od pojava direktne metode vedno vključeval več oblik
posredovanja/sprejemanja jezikovne snovi, poleg učbenika ali drugih tiskanih
gradiv še avdio-vizualna učna sredstva in v zadnjem času IKT. Prispevek pred-
stavlja primer dobre prakse uporabe IKT pri predmetu Didaktika italijanskega
jezika s študenti 2. stopnje po bolonjskem sistemu (5. letnik). Izpostavljene so
tako prednosti izvedbe dejavnosti, in sicer tako z vidika študentov kot učitelja,
kot tudi možnosti in priložnosti za uporabo IKT pri nadaljnjem delu študentov
v poklicnem življenju. V zaključku so podane smernice za smiselno uporabo
IKT na različnih ravneh učenja in poučevanja italijanščine kot drugega/tujega
jezika.
Ključne besede: didaktika drugih in/ali tujih jezikov, IKT, konstruktivistično uče-
nje, socialno-kulturni model učenja
Uvod
Pojav sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je in še ve-
dno radikalno spreminja način življenja ljudi, od sporazumevanja in dela do
učenja. V sistemu vzgoje in izobraževanja, predvsem pri poučevanju in uče-
nju tujih jezikov, ima uporaba učne tehnologije dolgo tradicijo. Pouk jezi-
kov je vse od pojava direktne metode vedno vključeval več oblik posredova-
nja/sprejemanja jezikovne snovi, poleg učbenika ali drugih tiskanih gradiv še
avdio-vizualna učna sredstva in v zadnjem času IKT. Zadnje desetletje sta za-
znamovala vse bolj razširjena uporaba medmrežja v procesu sporazumeva-
nja, posredovanja in pridobivanja informacij ter prisotnost multimedijskega
računalnika tako v sistemu vzgoje in izobraževanja kot doma.
Multimedijski računalnik vključuje vsa predhodna učna sredstva, pisna,
slušna in vizualna, ter omogoča njihovo integracijo (Porcelli in Dolci 2006).
Večprenosniški stik z jezikom je torej veččutni, saj sočasno vključuje več oblik
čutne zaznave učečih, in sicer vidno, slušno in tipno zaznavo,¹ in s tem omo-
goča lažje ter bolj poglobljeno učenje jezika. Spominske zmožnosti se obču-
¹ Sodobne raziskave se ukvarjajo z digitalizacijo vonjev, kar bo omogočilo še kompleksnejšo več-
čutno zaznavo informacije (Maggini 2001).
111
