Page 116 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 116
a Zorman
(Diadori, Palermo in Troncarelli 2009). Pred samo pripravo je izvajalka študen-
te seznanila s kriteriji za ocenjevanje križanke (obseg, vsebinska ustreznost,
pravilnost opisov, jezikovna pravilnost, izgled) (Porcelli 1998). Študenti so kri-
žanke oblikovali samostojno in jih posredovali izvajalki, ki jih je nato zaradi
lažje izvedbe drugega (reševanje križanke) in tretjega dela (vsebinska in di-
daktična evalvacija) dejavnosti objavila v spletni učilnici.
V evalvaciji izvedbe dejavnosti so študenti kot pomembne prednosti na-
vedli sodelovalno učenje (skupinska diskusija z izpostavitvijo dobrih in slabih
rešitev kolegov pri oblikovanju dejavnosti), motivacijo (neobičajen način de-
la, inovativnost in kreativnost, izpostavljenost mnenju učitelja in kolegov), ki
je prispevala k bolj poglobljenemu in trajnejšemu razumevanju, pomnjenju
in torej učenju »teoretičnih« vsebin, ter seznanjanje z aplikacijo Hotpotato-
es, ki omogoča hitro in preprosto oblikovanje križank, nalog povezovanja in
drugih didaktičnih dejavnosti.
Kot najpomembnejšo prednost so izpostavili sproščeno in pozitivno vzduš-
je, v katerem je potekala izvedba dejavnosti od prvega do zadnjega koraka:
vaje, diskusije, skupinsko sodelovanje omogočajo poglabljanje in razumeva-
nje vsebin, temelječih na upoštevanju različnih mnenj, ki so se izoblikovala
v skupini. Negativno vzdušje v razredu oz. predavalnici ter težaven odnos z
učiteljem, ki se je kazal v kritičnem odnosu in zavračanju idej ali stališč učen-
cev/dijakov/študentov, sta bila za študente v preteklosti razlog, da niso bili
motivirani za učenje. Kot drugi razlog, ki nespodbudno vpliva na učenje, so
študenti navedli izključno frontalne učne ure/predavanja, v katerih niso bili
motivirani za delo, so se dolgočasili in jim sčasoma niso več niti sledili.
V veliko pomoč pri razumevanju in posledično učenju vsebin obravnava-
nega poglavja so bili po navedbah študentov tudi primeri, ki izhajajo iz življe-
nja, s katerimi so izvajalec in kolegi podkrepili svoja stališča, saj so predvsem
teoretične vsebine študentom pogosto oddaljene in jih doživljajo kot težav-
ne. V poklicnem življenju jim bodo najbolj v pomoč samo spoznanje o po-
menu veččutnega učenja in veščine, ki so jih pridobili v času študija: uporaba
računalniških drsnic (Power Point) in poznavanje spletnih aplikacij, ki omo-
gočajo oblikovanje didaktičnih dejavnosti, kot so npr. kvizi, križanke, labirinti
in druge didaktične igre. Med znanji, ki bi jih še želeli pridobiti, omenjajo upo-
rabo interaktivne table, knjig, primernih za projekcijo na tablo, programske
opreme ter spletnih strani, ki so zanimive za delo v razredu.
Zaključek
Uporaba IKT omogoča doseganje ciljev, kot jih predvideva sodoben kon-
struktivističen pogled na učenje, ki temelji na predpostavki, da je učenje ak-
114
(Diadori, Palermo in Troncarelli 2009). Pred samo pripravo je izvajalka študen-
te seznanila s kriteriji za ocenjevanje križanke (obseg, vsebinska ustreznost,
pravilnost opisov, jezikovna pravilnost, izgled) (Porcelli 1998). Študenti so kri-
žanke oblikovali samostojno in jih posredovali izvajalki, ki jih je nato zaradi
lažje izvedbe drugega (reševanje križanke) in tretjega dela (vsebinska in di-
daktična evalvacija) dejavnosti objavila v spletni učilnici.
V evalvaciji izvedbe dejavnosti so študenti kot pomembne prednosti na-
vedli sodelovalno učenje (skupinska diskusija z izpostavitvijo dobrih in slabih
rešitev kolegov pri oblikovanju dejavnosti), motivacijo (neobičajen način de-
la, inovativnost in kreativnost, izpostavljenost mnenju učitelja in kolegov), ki
je prispevala k bolj poglobljenemu in trajnejšemu razumevanju, pomnjenju
in torej učenju »teoretičnih« vsebin, ter seznanjanje z aplikacijo Hotpotato-
es, ki omogoča hitro in preprosto oblikovanje križank, nalog povezovanja in
drugih didaktičnih dejavnosti.
Kot najpomembnejšo prednost so izpostavili sproščeno in pozitivno vzduš-
je, v katerem je potekala izvedba dejavnosti od prvega do zadnjega koraka:
vaje, diskusije, skupinsko sodelovanje omogočajo poglabljanje in razumeva-
nje vsebin, temelječih na upoštevanju različnih mnenj, ki so se izoblikovala
v skupini. Negativno vzdušje v razredu oz. predavalnici ter težaven odnos z
učiteljem, ki se je kazal v kritičnem odnosu in zavračanju idej ali stališč učen-
cev/dijakov/študentov, sta bila za študente v preteklosti razlog, da niso bili
motivirani za učenje. Kot drugi razlog, ki nespodbudno vpliva na učenje, so
študenti navedli izključno frontalne učne ure/predavanja, v katerih niso bili
motivirani za delo, so se dolgočasili in jim sčasoma niso več niti sledili.
V veliko pomoč pri razumevanju in posledično učenju vsebin obravnava-
nega poglavja so bili po navedbah študentov tudi primeri, ki izhajajo iz življe-
nja, s katerimi so izvajalec in kolegi podkrepili svoja stališča, saj so predvsem
teoretične vsebine študentom pogosto oddaljene in jih doživljajo kot težav-
ne. V poklicnem življenju jim bodo najbolj v pomoč samo spoznanje o po-
menu veččutnega učenja in veščine, ki so jih pridobili v času študija: uporaba
računalniških drsnic (Power Point) in poznavanje spletnih aplikacij, ki omo-
gočajo oblikovanje didaktičnih dejavnosti, kot so npr. kvizi, križanke, labirinti
in druge didaktične igre. Med znanji, ki bi jih še želeli pridobiti, omenjajo upo-
rabo interaktivne table, knjig, primernih za projekcijo na tablo, programske
opreme ter spletnih strani, ki so zanimive za delo v razredu.
Zaključek
Uporaba IKT omogoča doseganje ciljev, kot jih predvideva sodoben kon-
struktivističen pogled na učenje, ki temelji na predpostavki, da je učenje ak-
114
