Page 54 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
lija Žakelj

novanje za digitalizirane učbenike. Ti učbeniki so elektronske kopije klasičnih
tiskanih učbenikov, torej vsebujejo samo besedilo in slike. Običajno so v for-
matih PDF ali EPUB2, med ponudniki pa se ti učbeniki razlikujejo predvsem
v aplikacijah, ki jih prikazujejo. Te aplikacije ponujajo dodajanje zaznamkov,
zapiskov. Nekateri ponudniki ponujajo še aplikacije za delo z interaktivnimi
tablami (Pesek, Zmazek in Mohorčič 2014a).

Na drugo raven e-učbenikov uvrščamo r-učbenike. To so bogati e-učbeniki
(angl. rich e-textbooks). Ti so nadgradnja d-učbenikov: za osnovo namreč slu-
žijo d-učbeniki, ki sta jim bila dodana zvok in video. Odvisno od prikazoval-
nika imajo nekateri dodana tudi preprosta vprašanja s takojšnjo povratno in-
formacijo. Zaradi preprostosti nadgradnje se večina založnikov v tujini (npr.
Digitale Schulbücher, Mosaic MozaBook, idr.) odloča za ta tip e-učbenikov
(Pesek, Zmazek in Mohorčič 2014a).

V tretjo raven uvrščamo i-učbenike, kar je krajše poimenovanje za inte-
raktivne učbenike. Ti niso nadgradnja r-učbenikov, čeprav omogočajo vse,
kar omogočajo slednji. Izdelava i-učbenikov se namreč bistveno razlikuje
od vseh drugih, tako tehnološko kot vsebinsko. Njihova ključna prednost je
neposredna vključitev interaktivnih zgledov, konstrukcij in nalog v besedilo
i-učbenika. Povratne informacije pri reševanju so lahko kakovostnejše, omo-
gočena sta shranjevanje odgovorov in spremljava uporabnika. I-učbeniki
običajno temeljijo na HTML5- ali EPUB3-standardu, s tem pa omogočimo tu-
di širok nabor aplikacij, ki jih podpirajo (Pesek, Zmazek in Mohorčič 2014a).

I-učbenik opredelimo kot e-učbenik, v katerem prevladujejo (smiselno
vključeni) i-učni gradniki z visoko stopnjo interaktivnosti (Pesek, Zmazek in
Mohorčič 2014a). Prevladovanje pomeni, da se temeljni pojmi vpeljujejo pre-
težno z i-učnimi gradniki z visoko stopnjo interaktivnosti (Repolusk idr. 2010).
Tako učitelj kot učenec uporabita i-učbenik kot vir pridobivanja znanja.

Učinkovita raba i-učbenika je mogoča le, če je del učne poti, del načrtova-
nega spletnega učnega okolja (e-okolja), ki upošteva kognitivne, psihološke,
socialne in čustvene potrebe učenca na določeni razvojni stopnji. Učno oko-
lje naj omogoča raznovrstne učne izkušnje, kjer ima učenec možnost samo-
stojnega razvoja učnih strategij, kar podpira njegovo zorenje k večji avtono-
miji in odgovornosti za učne rezultate.

Če učitelj v celoti uporablja pripravljeno gradivo posamezne enote iz i-
učbenika, mora biti koncept njegovega poučevanja usklajen s konceptom
vsebinske zasnove i-učbenika. Učitelj mora podrobno načrtovati vse tiste ko-
rake obravnave, katere primere, zglede, dejavnosti bodo učenci opravili. Pre-
misliti mora tudi o nalogah, s katerimi bodo učenci utrdili nova spoznanja, in
o tipih znanj, ki jih bodo razvijali v enoti. Samo dobro načrtovano in osmišlje-

52
   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59