Page 83 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 83
Raba IKT pri spodbujanju sporazumevalne zmožnosti
znikovo dvojezičnost (ta se kaže predvsem v spoštovanju odločitve staršev
in otrok za učenje prvega, to je nedržavnega jezika, ob učenju drugega, to je
državnega jezika, in v spodbujanju k učenju obeh jezikov) na drugih obmo-
čjih v Sloveniji. Ravno tako morajo imeti možnost postopoma vstopiti v svet
branja in pisanja. Faza procesa za pridobivanje funkcionalne pismenosti se
neformalno začne v predšolski dobi ter se formalno, načrtno in sistematično
nadaljuje z všolanjem in doseganjem standardov. Začenja se s porajajočo se
pismenostjo, ki je postopen in dolgotrajen proces ter zajema večji del pred-
šolskega obdobja. To je čas v razvoju med najzgodnejšo pismenostjo (otrok
čečka in se pretvarja, da bere) ter poznejšim branjem in pisanjem v šoli. Razi-
skave kažejo, da razvijanje porajajoče se pismenosti v zgodnjih letih pospeši
otrokov prihodnji bralni razvoj. Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (Ministr-
stvo za šolstvo in šport 1999), otrok razvija predbralne in predpisalne sposob-
nosti ter spretnosti. Že v 1. starostnem obdobju spoznava vlogo pisnega jezi-
ka in s tem tudi različne funkcije in oblike tiska. Ob glasnem branju odraslih in
ob seznanjanju s knjigami, priročniki in z otroškim tiskom se seznanja z začet-
kom ter smerjo branja, igra se s knjigami seznanjajo se s tiskom iz okolja. V 2.
starostnem obdobju se otroci zavedajo govorjenih in pisnih jezikovnih enot,
razvijajo vidno zaznavanje, slušno zaznavanje, orientacijo ter grafomotoriko
in dejstvo, da imata tisk in branje smisel ter pomen v vsakdanjem življenju.
Kot poudarjajo slovenski strokovnjaki, med njimi Kroflič (2001), B. Maren-
tič Požarnik (2000), L. Marjanovič Umek (2001) in drugi, slovenski kurikulum
za vrtce sodi med sodobne predšolske kurikule, ki niso visoko strukturirani,
ampak so bolj odprti in fleksibilni. To pomeni, da določa predvsem temeljna
načela in zaželene cilje predšolske vzgoje, ne predpisuje pa konkretnih (ope-
rativnih) ciljev, metod in vsebin dejavnosti v vrtcu. Zagovarja nedirektivno
vlogo vzgojiteljev, ki skušajo slediti željam ter interesom otrok, in jim ponu-
ja dejavnosti, med katerimi lahko izbirajo. Sodobni kurikuli poudarjajo tudi
načelo aktivnega učenja, torej dejstvo, da se predšolski otrok najbolje uči na
osnovi konkretnih izkušenj in praktične udeležbe v dejavnostih, tako da kon-
kretno ravna s predmeti iz okolja in okolje doživlja z vsemi čutili. Zato raču-
nalnik pri jezikovnih dejavnostih v vrtcu lahko pomeni nov in ustvarjalni uč-
ni pripomoček, s katerim otroci potešijo svojo prvo radovednost po uporabi
IKT-tehnologije. Otroku lahko omogoči raziskovanje jezika in uresničevanje
mnogih idej ter zamisli s področja razvijanja sporazumevalne zmožnosti.
V okviru projekta Razvijanje IKT na Univerzi na Primorskem smo v študij-
skem letu 2017/2018 v okviru predmetov Jezikovne dejavnosti v vrtcu ter Zgo-
dnje učenje slovenščine na Pedagoški fakulteti s študenti Predšolske vzgoje
izvedli nekaj dejavnosti, ki so vključevale rabo IKT v neposredni pedagoški
81
znikovo dvojezičnost (ta se kaže predvsem v spoštovanju odločitve staršev
in otrok za učenje prvega, to je nedržavnega jezika, ob učenju drugega, to je
državnega jezika, in v spodbujanju k učenju obeh jezikov) na drugih obmo-
čjih v Sloveniji. Ravno tako morajo imeti možnost postopoma vstopiti v svet
branja in pisanja. Faza procesa za pridobivanje funkcionalne pismenosti se
neformalno začne v predšolski dobi ter se formalno, načrtno in sistematično
nadaljuje z všolanjem in doseganjem standardov. Začenja se s porajajočo se
pismenostjo, ki je postopen in dolgotrajen proces ter zajema večji del pred-
šolskega obdobja. To je čas v razvoju med najzgodnejšo pismenostjo (otrok
čečka in se pretvarja, da bere) ter poznejšim branjem in pisanjem v šoli. Razi-
skave kažejo, da razvijanje porajajoče se pismenosti v zgodnjih letih pospeši
otrokov prihodnji bralni razvoj. Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (Ministr-
stvo za šolstvo in šport 1999), otrok razvija predbralne in predpisalne sposob-
nosti ter spretnosti. Že v 1. starostnem obdobju spoznava vlogo pisnega jezi-
ka in s tem tudi različne funkcije in oblike tiska. Ob glasnem branju odraslih in
ob seznanjanju s knjigami, priročniki in z otroškim tiskom se seznanja z začet-
kom ter smerjo branja, igra se s knjigami seznanjajo se s tiskom iz okolja. V 2.
starostnem obdobju se otroci zavedajo govorjenih in pisnih jezikovnih enot,
razvijajo vidno zaznavanje, slušno zaznavanje, orientacijo ter grafomotoriko
in dejstvo, da imata tisk in branje smisel ter pomen v vsakdanjem življenju.
Kot poudarjajo slovenski strokovnjaki, med njimi Kroflič (2001), B. Maren-
tič Požarnik (2000), L. Marjanovič Umek (2001) in drugi, slovenski kurikulum
za vrtce sodi med sodobne predšolske kurikule, ki niso visoko strukturirani,
ampak so bolj odprti in fleksibilni. To pomeni, da določa predvsem temeljna
načela in zaželene cilje predšolske vzgoje, ne predpisuje pa konkretnih (ope-
rativnih) ciljev, metod in vsebin dejavnosti v vrtcu. Zagovarja nedirektivno
vlogo vzgojiteljev, ki skušajo slediti željam ter interesom otrok, in jim ponu-
ja dejavnosti, med katerimi lahko izbirajo. Sodobni kurikuli poudarjajo tudi
načelo aktivnega učenja, torej dejstvo, da se predšolski otrok najbolje uči na
osnovi konkretnih izkušenj in praktične udeležbe v dejavnostih, tako da kon-
kretno ravna s predmeti iz okolja in okolje doživlja z vsemi čutili. Zato raču-
nalnik pri jezikovnih dejavnostih v vrtcu lahko pomeni nov in ustvarjalni uč-
ni pripomoček, s katerim otroci potešijo svojo prvo radovednost po uporabi
IKT-tehnologije. Otroku lahko omogoči raziskovanje jezika in uresničevanje
mnogih idej ter zamisli s področja razvijanja sporazumevalne zmožnosti.
V okviru projekta Razvijanje IKT na Univerzi na Primorskem smo v študij-
skem letu 2017/2018 v okviru predmetov Jezikovne dejavnosti v vrtcu ter Zgo-
dnje učenje slovenščine na Pedagoški fakulteti s študenti Predšolske vzgoje
izvedli nekaj dejavnosti, ki so vključevale rabo IKT v neposredni pedagoški
81
