Page 84 - Čotar Konrad, Sonja, Štemberger, Tina. Ur. 2018. Strokovne podlage za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in priporočila za opremljenost šol. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
bara Baloh
praksi v vrtcu. Pri pripravi na dejavnosti smo izhajali iz stereotipov o rabi IKT
v vrtcu, ki so jih študentje našli tako pri sebi kakor tudi pri vzgojiteljih mentor-
jih integrirane prakse v vrtcu. Stereotipi so bili naslednji: otrokom računalnik
škoduje, otroke računalnik poneumlja, otroci že doma preveč uporabljajo ra-
čunalnik in vzgojitelji nismo dovolj usposobljeni za delo z računalnikom. Naj-
prej smo ugotovili, da je potrebno ločiti med načrtovanjem razvijanja otroko-
vih sposobnosti na področju IKT na splošno in vključevanjem IKT v dejavnosti
za dosego ciljev na področju jezikovne vzgoje v vrtcu. Ugotovili smo tudi, da
so programi, ki otroke najbolj pritegnejo, multimedijski (večpredstavnostni),
saj so zelo dinamični, otroke vodijo od ene dejavnosti k drugi in jim omo-
gočajo aktivno vključevanje v dogajanje. Pri izbiri programov moramo biti
pozorni na primerno stopnjo težavnosti, estetsko privlačnost, možnost inte-
rakcijskega učenja, ustrezna navodila in na cilje, ki morajo biti otrokom dose-
gljivi. Za namene jezikovne vzgoje smo pregledali program Polžkovi koraki
v svet glasov, črk, besed, ki je namenjen začetnemu opismenjevanju otrok
(program omogoča učenje skozi igro in otroka navaja na natančno opazova-
nje, utrjevanje orientacije, slušno razločevanje besed, črk in prepoznavanje
začetnih ter končnih glasov), ter program Moja prva knjiga, ki je namenjen
knjižni vzgoji (otrokom omogoča, da sami sodelujejo pri nastajanju knjige,
vsebino lahko dopolnijo ali napišejo, knjigo lahko poljubno oblikujejo in na-
tisnejo ter si izdelajo svojo knjigo).
Ugotavljali smo opremljenost posameznih vrtcev z IKT tehnologijo in ugo-
tovili, da vsi vrtci nimajo možnosti uporabe računalnika in druge IKT-tehno-
logije neposredno v igralnici. Če vzgojitelj organizira delo z IKT-tehnologijo,
se morajo otroci pogosto fizično preseliti v drugi prostor. Zato je potrebno,
kot pravi Wechtersbach (2003), računalnik najprej umestiti v igralnico in or-
ganizirati računalniški kotiček. Vpeljujemo ga z namenom aktivnost čim bolj
približati potrebam otrok, saj omogoča delo v manjših skupinah, sodelovanje
odraslega, delo z različnimi računalniškimi programi ter seznanjanje z osnov-
nim upravljanjem računalnika. Pri tem je potrebno, tako Wechtersbach, dolo-
čiti pravila za uporabo računalnika. Načrtovali in izvedli smo nekaj dejavnosti
z IKT-tehnologijo, kot sta npr. živalski spomin, kjer smo povezali oglašanje ži-
vali z vidno podobo, ter pripovedovanje zgodbe, kjer je otrok fotografije/ilus-
tracije postavljal na dogajalno premico in dogajanje upovedil.
Ugotavljali smo tudi uporabnost svetovnega spleta pri jezikovni vzgoji, ki
se kaže v hitrem iskanju informacij, vendar pa otroci v predšolskem obdobju
ne morejo samostojno brskati po svetovnem spletu. Informacije iščejo sku-
paj z vzgojiteljem. Tudi elektronska pošta je pri jezikovnih dejavnostih lahko
uspešna predvsem kot komunikacijsko sredstvo in vez z otroki, ki so zboleli
82
praksi v vrtcu. Pri pripravi na dejavnosti smo izhajali iz stereotipov o rabi IKT
v vrtcu, ki so jih študentje našli tako pri sebi kakor tudi pri vzgojiteljih mentor-
jih integrirane prakse v vrtcu. Stereotipi so bili naslednji: otrokom računalnik
škoduje, otroke računalnik poneumlja, otroci že doma preveč uporabljajo ra-
čunalnik in vzgojitelji nismo dovolj usposobljeni za delo z računalnikom. Naj-
prej smo ugotovili, da je potrebno ločiti med načrtovanjem razvijanja otroko-
vih sposobnosti na področju IKT na splošno in vključevanjem IKT v dejavnosti
za dosego ciljev na področju jezikovne vzgoje v vrtcu. Ugotovili smo tudi, da
so programi, ki otroke najbolj pritegnejo, multimedijski (večpredstavnostni),
saj so zelo dinamični, otroke vodijo od ene dejavnosti k drugi in jim omo-
gočajo aktivno vključevanje v dogajanje. Pri izbiri programov moramo biti
pozorni na primerno stopnjo težavnosti, estetsko privlačnost, možnost inte-
rakcijskega učenja, ustrezna navodila in na cilje, ki morajo biti otrokom dose-
gljivi. Za namene jezikovne vzgoje smo pregledali program Polžkovi koraki
v svet glasov, črk, besed, ki je namenjen začetnemu opismenjevanju otrok
(program omogoča učenje skozi igro in otroka navaja na natančno opazova-
nje, utrjevanje orientacije, slušno razločevanje besed, črk in prepoznavanje
začetnih ter končnih glasov), ter program Moja prva knjiga, ki je namenjen
knjižni vzgoji (otrokom omogoča, da sami sodelujejo pri nastajanju knjige,
vsebino lahko dopolnijo ali napišejo, knjigo lahko poljubno oblikujejo in na-
tisnejo ter si izdelajo svojo knjigo).
Ugotavljali smo opremljenost posameznih vrtcev z IKT tehnologijo in ugo-
tovili, da vsi vrtci nimajo možnosti uporabe računalnika in druge IKT-tehno-
logije neposredno v igralnici. Če vzgojitelj organizira delo z IKT-tehnologijo,
se morajo otroci pogosto fizično preseliti v drugi prostor. Zato je potrebno,
kot pravi Wechtersbach (2003), računalnik najprej umestiti v igralnico in or-
ganizirati računalniški kotiček. Vpeljujemo ga z namenom aktivnost čim bolj
približati potrebam otrok, saj omogoča delo v manjših skupinah, sodelovanje
odraslega, delo z različnimi računalniškimi programi ter seznanjanje z osnov-
nim upravljanjem računalnika. Pri tem je potrebno, tako Wechtersbach, dolo-
čiti pravila za uporabo računalnika. Načrtovali in izvedli smo nekaj dejavnosti
z IKT-tehnologijo, kot sta npr. živalski spomin, kjer smo povezali oglašanje ži-
vali z vidno podobo, ter pripovedovanje zgodbe, kjer je otrok fotografije/ilus-
tracije postavljal na dogajalno premico in dogajanje upovedil.
Ugotavljali smo tudi uporabnost svetovnega spleta pri jezikovni vzgoji, ki
se kaže v hitrem iskanju informacij, vendar pa otroci v predšolskem obdobju
ne morejo samostojno brskati po svetovnem spletu. Informacije iščejo sku-
paj z vzgojiteljem. Tudi elektronska pošta je pri jezikovnih dejavnostih lahko
uspešna predvsem kot komunikacijsko sredstvo in vez z otroki, ki so zboleli
82
