Page 151 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 151
skoturistična regija Slovenska Istra

151

Slika 41: Ocena pomembnosti izbranih značilnosti za razvoj vinskoturistične destinacije.

Na koncu nas je zanimalo še, kakšni so oziroma bi bili sicer poglavi-
tni motivi anketirancev za morebitni obisk Slovenske Istre. Opredelili so
se lahko za 3 izmed ponujenih, lahko pa so tudi izbrali in navedli kakšen
drugi motiv (slika 42).

Daleč največji delež (dobre tri četrtine) anketirancev se je opredelil
za istrsko kulinariko in vino. Temu vodilnemu motivu sledijo naravne
atrakcije (56 %), kulturna dediščina (43 %) in razvedrilo, zabava (41 %).
Šport in rekreacija ima dobro četrtino navedb, wellness pa le še dobro de-
setino. Igralništvo so si kot motiv izbrali le štirje anketiranci. Med dru-
gimi motivi so omenjeni študij, študijska tura, pohodništvo, mirno oko-
lje in morje.

Med odgovori anketirancev po statističnih regijah ni bistvenih raz-
lik. Še najpomembnejša je ta, da so med anketiranci na Koroškem kot
glavni motiv izbrane naravne atrakcije.

Med izbranimi spremenljivkami smo preverjali morebitno poveza-
nost in statistično signifikantne razlike s pomočjo testa hi-kvadrat. Kot
statistično signifikantna se je izkazala povezava med poznavanjem tipič-
nih vin Slovenske Istre in uživalci vina. Tisti, ki uživajo vino, torej bolj-
še poznajo (in tudi več) tipična vina Slovenske Istre (hi-kvadrat = 27,620,
P = 0,000). Zanimivo pa je, da ni statistično signifikantne povezave med
obiskovalci vinskih kleti na potovanjih s poznavanjem tipičnih istrskih
vin (hi-kvadrat = 4,599, P = 0,331). Na drugi strani bi se obiskovalci kle-
ti prej in pogosteje odločili za nekajdnevno vinskoturistično potovanje
   146   147   148   149   150   151   152   153   154   155   156