Page 153 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 153
Sklep
Glavni namen monografije je bil identificirati elemente, ki oblikujejo ozi-
roma definirajo identiteto izbrane vinske regije in posledično tudi dolo-
čajo razvoj vinskega turizma na obravnavanem območju. To smo raziskali
na primeru vinorodnega okoliša (vinske regije) Slovenska Istra. Na podla-
gi študije primera smo želeli tudi oblikovati splošno veljavni model, ki bi
bil uporaben za preučevanje poljubnih vinskih regij, vendar je ta naloga
zaradi nekoliko pomanjkljivih podatkov na strani povpraševanja za zdaj
ostala še nedokončana in predstavlja izziv za raziskovalno delo v prihod-
nje. Da bi čim bolje spoznali značilnosti in posebnosti Slovenske Istre bo-
disi kot vinske bodisi kot turistične regije, smo ubrali celostni pristop, ki
obravnavano območje umešča v širši regionalni, nacionalni in mednaro-
dni kontekst vinogradniško-vinarske pridelave ter specifičnih razmer na
trgu vina. Zato smo predstavili tudi nekatere najbolj znane in za nas zani-
mive vinorodne dežele oziroma vinske regije sveta.
Primerjalna analiza pridelave grozdja in vina, potrošnje in vinskega
trga uvršča Slovensko Istro uvršča med vodilne vinorodne okoliše v Slo-
veniji in je po več kazalnikih tako nad primorskim kot tudi državnim
povprečjem, vendar za Goriškimi brdi, ki so najproduktivnejša in najra-
zvitejša vinskoturistično razvita pri nas. Slovenska Istra zlasti izstopa po
pridelavi rdečih sort vinske trte in vina, med katerimi je na prvem mestu
refošk – kralj rdečih vin. Ta stara – lahko bi rekli tudi avtohtona – istr-
ska sorta se je po razširjenosti postopoma prebila celo na drugo mesto po
vinogradniških površinah med vsemi sortami v Sloveniji. Seveda ne sme-
mo pozabiti, da refošk gojijo tudi na Krasu, kjer iz njega pridelajo vino te-
ran. V Slovenski Istri ima refošk poseben status. Je vodilna sorta (skoraj
Glavni namen monografije je bil identificirati elemente, ki oblikujejo ozi-
roma definirajo identiteto izbrane vinske regije in posledično tudi dolo-
čajo razvoj vinskega turizma na obravnavanem območju. To smo raziskali
na primeru vinorodnega okoliša (vinske regije) Slovenska Istra. Na podla-
gi študije primera smo želeli tudi oblikovati splošno veljavni model, ki bi
bil uporaben za preučevanje poljubnih vinskih regij, vendar je ta naloga
zaradi nekoliko pomanjkljivih podatkov na strani povpraševanja za zdaj
ostala še nedokončana in predstavlja izziv za raziskovalno delo v prihod-
nje. Da bi čim bolje spoznali značilnosti in posebnosti Slovenske Istre bo-
disi kot vinske bodisi kot turistične regije, smo ubrali celostni pristop, ki
obravnavano območje umešča v širši regionalni, nacionalni in mednaro-
dni kontekst vinogradniško-vinarske pridelave ter specifičnih razmer na
trgu vina. Zato smo predstavili tudi nekatere najbolj znane in za nas zani-
mive vinorodne dežele oziroma vinske regije sveta.
Primerjalna analiza pridelave grozdja in vina, potrošnje in vinskega
trga uvršča Slovensko Istro uvršča med vodilne vinorodne okoliše v Slo-
veniji in je po več kazalnikih tako nad primorskim kot tudi državnim
povprečjem, vendar za Goriškimi brdi, ki so najproduktivnejša in najra-
zvitejša vinskoturistično razvita pri nas. Slovenska Istra zlasti izstopa po
pridelavi rdečih sort vinske trte in vina, med katerimi je na prvem mestu
refošk – kralj rdečih vin. Ta stara – lahko bi rekli tudi avtohtona – istr-
ska sorta se je po razširjenosti postopoma prebila celo na drugo mesto po
vinogradniških površinah med vsemi sortami v Sloveniji. Seveda ne sme-
mo pozabiti, da refošk gojijo tudi na Krasu, kjer iz njega pridelajo vino te-
ran. V Slovenski Istri ima refošk poseben status. Je vodilna sorta (skoraj
