Page 154 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 154
Vinski turizem z geografskim poreklom
polovica vseh vinogradov je zasajenih z refoškom) in je vino za vse prilož-
nosti, čeprav mu v zadnjih letih »nedotakljivi« status močno načenja (ali
dopolnjuje) malvazija, sicer najbolj razširjena sorta na istrskem poloto-
ku. Obe vini sta – skupaj z rumenim muškatom in še nekaterimi starimi
sortami – poglavitna identifikatorja obravnavanega vinorodnega okoliša.
Tu naletimo na dilemo o t. i. avtohtonosti oziroma udomačenosti
(priporočenih, dovoljenih in starih lokalnih) sort vinske trte. Zelo upora-
ben koncept je v tem pogledu terroir, ki je svojo razumljivo in pomembno
vlogo našel v pojmu zaščita porekla vin, kjer je poimenovan z geografskim
poreklom. Terroir operira s prepričanjem, da vsako vino vsebuje značil-
nosti določenega okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri tem so torej po-
leg fizičnih dejavnikov pomembni tudi kulturni vidiki – skratka, prepri-
čanje, da je pri razumevanju terroirja geografija tista, ki da vinu smisel
154 prostora (sense of place) in ga dela posebnega oziroma drugačnega od vin,
ki so pridelana drugje. Aplikativnost terroirja se kaže v bolj ali manj za-
vezujočih sistemih pravil, ki definirajo kontrolo geografskega porekla po
posameznih državah, vinskih regijah oziroma okoliših. Reinvencija tra-
dicije, izpostavljanje lokalnih posebnosti, poudarjanje starih sort vin-
ske trte in »nekdanjih« postopkov pridelave vina ter omenjena institu-
cionalna zaščita sort in vin so instrumenti, ki poudarjajo avtentičnost in
posebnost neke vinske regije kot turistične destinacije. V kontekstu vi-
norodne dežele Primorske, kjer v slovenskem merilu močno prevladuje-
jo številne stare in tudi avtohtone sorte grozdja (z vidika tržne pridelave
vina vse niso komercialno zanimive), lahko torej za vinorodni okoliš Slo-
venska Istra potrdimo, da operira z dvema širše uveljavljenima priporoče-
nima sortama (refošk, malvazija), ki ju kot popestritev v ponudbi dopol-
njujejo še nekatere stare sorte (npr. maločrn in cipro).
Če pogledamo nekoliko širše, lahko za slovensko vinarstvo in sloven-
ska vina rečemo, da so po kakovosti nedvomno v samem svetovnem vrhu,
kar dokazujejo številna mednarodna priznanja. Slovenska Istra pri tem
prav nič ne zaostaja, zlasti Vinakoper, ki je ena vodilnih vinskih kleti v
državi in od ustanovitve po drugi svetovni vojni gotovo ključni razvojni
dejavnik za vinogradniško-vinarsko panogo v regiji. Podjetje, ki zaposluje
okrog 100 ljudi in poleg tega povezuje številne kooperante, ima tudi v šir-
šem gospodarskem smislu nezanemarljiv pomen.
Kljub stabilni oziroma v zadnjih letih celo nekoliko povečani potro-
šnji vina v Sloveniji (po količini zaužitega vina na prebivalca smo ena vo-
dilnih držav v svetu) mnoge skrbi da je slovenski trg zasičen z domačimi
in s tujimi vini, zato je edina prava pot povezovanje vinarjev in skupno,
sistematično nastopanje na tujih trgih. V tem kontekstu je gotovo smisel-
polovica vseh vinogradov je zasajenih z refoškom) in je vino za vse prilož-
nosti, čeprav mu v zadnjih letih »nedotakljivi« status močno načenja (ali
dopolnjuje) malvazija, sicer najbolj razširjena sorta na istrskem poloto-
ku. Obe vini sta – skupaj z rumenim muškatom in še nekaterimi starimi
sortami – poglavitna identifikatorja obravnavanega vinorodnega okoliša.
Tu naletimo na dilemo o t. i. avtohtonosti oziroma udomačenosti
(priporočenih, dovoljenih in starih lokalnih) sort vinske trte. Zelo upora-
ben koncept je v tem pogledu terroir, ki je svojo razumljivo in pomembno
vlogo našel v pojmu zaščita porekla vin, kjer je poimenovan z geografskim
poreklom. Terroir operira s prepričanjem, da vsako vino vsebuje značil-
nosti določenega okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri tem so torej po-
leg fizičnih dejavnikov pomembni tudi kulturni vidiki – skratka, prepri-
čanje, da je pri razumevanju terroirja geografija tista, ki da vinu smisel
154 prostora (sense of place) in ga dela posebnega oziroma drugačnega od vin,
ki so pridelana drugje. Aplikativnost terroirja se kaže v bolj ali manj za-
vezujočih sistemih pravil, ki definirajo kontrolo geografskega porekla po
posameznih državah, vinskih regijah oziroma okoliših. Reinvencija tra-
dicije, izpostavljanje lokalnih posebnosti, poudarjanje starih sort vin-
ske trte in »nekdanjih« postopkov pridelave vina ter omenjena institu-
cionalna zaščita sort in vin so instrumenti, ki poudarjajo avtentičnost in
posebnost neke vinske regije kot turistične destinacije. V kontekstu vi-
norodne dežele Primorske, kjer v slovenskem merilu močno prevladuje-
jo številne stare in tudi avtohtone sorte grozdja (z vidika tržne pridelave
vina vse niso komercialno zanimive), lahko torej za vinorodni okoliš Slo-
venska Istra potrdimo, da operira z dvema širše uveljavljenima priporoče-
nima sortama (refošk, malvazija), ki ju kot popestritev v ponudbi dopol-
njujejo še nekatere stare sorte (npr. maločrn in cipro).
Če pogledamo nekoliko širše, lahko za slovensko vinarstvo in sloven-
ska vina rečemo, da so po kakovosti nedvomno v samem svetovnem vrhu,
kar dokazujejo številna mednarodna priznanja. Slovenska Istra pri tem
prav nič ne zaostaja, zlasti Vinakoper, ki je ena vodilnih vinskih kleti v
državi in od ustanovitve po drugi svetovni vojni gotovo ključni razvojni
dejavnik za vinogradniško-vinarsko panogo v regiji. Podjetje, ki zaposluje
okrog 100 ljudi in poleg tega povezuje številne kooperante, ima tudi v šir-
šem gospodarskem smislu nezanemarljiv pomen.
Kljub stabilni oziroma v zadnjih letih celo nekoliko povečani potro-
šnji vina v Sloveniji (po količini zaužitega vina na prebivalca smo ena vo-
dilnih držav v svetu) mnoge skrbi da je slovenski trg zasičen z domačimi
in s tujimi vini, zato je edina prava pot povezovanje vinarjev in skupno,
sistematično nastopanje na tujih trgih. V tem kontekstu je gotovo smisel-
