Page 155 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 155
Sklep 155
no razmišljati o integraciji čezmejnega istrskega prostora v skupno vinsko
(in turistično) regijo, kar ima nedvomno tudi širši mednarodni domet, saj
je (hrvaška) Istra že prepoznana in pozicionirana kot »top vinska in ku-
linarična destinacija«.
Zaostrene razmere na globalnem trgu usmerjajo preplet vinarske-
ga in turističnega gospodarstva v skupne aktivnosti. Pogosto in vedno
bolj se omenjeni panogi vzajemno dopolnjujeta in prihaja do sinergič-
nih učinkov, ki se kažejo v razcvetu vinskoturističnih regij. Najbolj znane
smo predstavili v tretjem poglavju, pri čemer smo tudi izpostavili temelj-
ne razlike v razvoju vinskega turizma Novega sveta v primerjavi s Starim
svetom, Evropo in Mediteranom (Hall idr. 2000; Charters 2009 in 2012).
Ko skušamo identificirati politiko oziroma. strategije turistične pro-
mocije v kontekstu razvoja vinskega turizma v Sloveniji in njenih vinskih
regijah, vedno znova ugotavljamo, da se v razvojnih načrtih vinskemu tu-
rizmu (še vedno) ne namenja pozornosti, kot bi si jo zaslužil, čeprav prak-
tično vsi dokumenti, vsaj na papirju, poudarjajo njegov pomen za lokal-
ni in regionalni razvoj. Razvoj vinskega turizma – četudi se ta pojavlja v
mestih in celo izven vinorodnih območij – je v vsakem primeru nepos-
redno povezan z razvojem podeželja. Kerma (2012) primerjalno analizi-
ra različne strateške dokumente za celotno Primorsko, ki poudarjajo po-
men vzpodbujanja razvoja vinogradniško-vinarskih kmetij in sočasno
tudi komplementarne turistične ponudbe vzdolž vinskih turističnih cest
(VTC). Ugotavljamo, da do danes ni prišlo do pomembnejših sprememb
in načrtovanih razvojnih impulzov.
Načrtovalci lokalnega in regionalnega razvoja podeželja se v splo-
šnem strinjajo, da VTC predstavljajo hrbtenico razvoja podeželja, ki pa se
mora nadgraditi z avtentičnimi dogodki in festivali. Izredno pomembno
je, da se vzpostavi sistem sprotnih pregledov ponudnikov, ki zaradi nede-
finiranega statusa skrbništva še vedno ne deluje, kot bi moral. Res pa je,
da so tudi sami ponudniki v veliko primerih zelo pasivni, ko gre za ude-
ležbo na organiziranih seminarjih za izboljšanje turistične ponudbe. Na-
loga lokalnih oblasti in turističnih organizacij skupaj z društvi vinarjev
je motivirati ponudnike z ocenjevanjem in nagrajevanjem, nuditi speci-
fično strokovno svetovanje pri vzdrževanju stavb in njihove okolice, po-
magati pri oblikovanju lastne blagovne znamke, nuditi administrativno
pomoč pri pridobivanju finančnih sredstev iz razvojnih skladov in dru-
go podporo.
V infrastrukturnem smislu je VTC gotovo eden ključnih razvojnih
elementov, od katerega so si in si še vedno veliko obetajo tudi v Slovenski
Istri. Istrska VTC je bila ob svoji iniciaciji dobro zastavljen projekt s širšo
no razmišljati o integraciji čezmejnega istrskega prostora v skupno vinsko
(in turistično) regijo, kar ima nedvomno tudi širši mednarodni domet, saj
je (hrvaška) Istra že prepoznana in pozicionirana kot »top vinska in ku-
linarična destinacija«.
Zaostrene razmere na globalnem trgu usmerjajo preplet vinarske-
ga in turističnega gospodarstva v skupne aktivnosti. Pogosto in vedno
bolj se omenjeni panogi vzajemno dopolnjujeta in prihaja do sinergič-
nih učinkov, ki se kažejo v razcvetu vinskoturističnih regij. Najbolj znane
smo predstavili v tretjem poglavju, pri čemer smo tudi izpostavili temelj-
ne razlike v razvoju vinskega turizma Novega sveta v primerjavi s Starim
svetom, Evropo in Mediteranom (Hall idr. 2000; Charters 2009 in 2012).
Ko skušamo identificirati politiko oziroma. strategije turistične pro-
mocije v kontekstu razvoja vinskega turizma v Sloveniji in njenih vinskih
regijah, vedno znova ugotavljamo, da se v razvojnih načrtih vinskemu tu-
rizmu (še vedno) ne namenja pozornosti, kot bi si jo zaslužil, čeprav prak-
tično vsi dokumenti, vsaj na papirju, poudarjajo njegov pomen za lokal-
ni in regionalni razvoj. Razvoj vinskega turizma – četudi se ta pojavlja v
mestih in celo izven vinorodnih območij – je v vsakem primeru nepos-
redno povezan z razvojem podeželja. Kerma (2012) primerjalno analizi-
ra različne strateške dokumente za celotno Primorsko, ki poudarjajo po-
men vzpodbujanja razvoja vinogradniško-vinarskih kmetij in sočasno
tudi komplementarne turistične ponudbe vzdolž vinskih turističnih cest
(VTC). Ugotavljamo, da do danes ni prišlo do pomembnejših sprememb
in načrtovanih razvojnih impulzov.
Načrtovalci lokalnega in regionalnega razvoja podeželja se v splo-
šnem strinjajo, da VTC predstavljajo hrbtenico razvoja podeželja, ki pa se
mora nadgraditi z avtentičnimi dogodki in festivali. Izredno pomembno
je, da se vzpostavi sistem sprotnih pregledov ponudnikov, ki zaradi nede-
finiranega statusa skrbništva še vedno ne deluje, kot bi moral. Res pa je,
da so tudi sami ponudniki v veliko primerih zelo pasivni, ko gre za ude-
ležbo na organiziranih seminarjih za izboljšanje turistične ponudbe. Na-
loga lokalnih oblasti in turističnih organizacij skupaj z društvi vinarjev
je motivirati ponudnike z ocenjevanjem in nagrajevanjem, nuditi speci-
fično strokovno svetovanje pri vzdrževanju stavb in njihove okolice, po-
magati pri oblikovanju lastne blagovne znamke, nuditi administrativno
pomoč pri pridobivanju finančnih sredstev iz razvojnih skladov in dru-
go podporo.
V infrastrukturnem smislu je VTC gotovo eden ključnih razvojnih
elementov, od katerega so si in si še vedno veliko obetajo tudi v Slovenski
Istri. Istrska VTC je bila ob svoji iniciaciji dobro zastavljen projekt s širšo
