Page 156 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 156
Vinski turizem z geografskim poreklom
podporo lokalne skupnosti, ki pa je v nadaljevanju zaradi slabe koordini-
ranosti med občinami in omenjenega problema skrbništva dokaj hitro za-
šel v krizo. Na drugi strani smo še vedno priča razcvetu različnih vinskih
prireditev, a je teh na vinorodnem podeželju manj kot v obmorskih mes-
tih, kjer je sicer osredotočena turistična ponudba in prevladujejo sezon-
ski turisti. To bi lahko bila velika prednost in priložnost tudi za podeže-
lje, čeprav ta potencial za zdaj ostaja neizkoriščen. Izrazita osredotočenost
turističnega obiska v obalni oziroma obmorski pas, ki je že tako podvr-
žen številnim drugim pritiskom, predstavlja torej določen problem, med-
tem ko je zaledje Slovenske Istre z vidika razvoja turizma še vedno krepko
zapostavljeno. Predstavlja zgolj prostor tranzita ali kvečjemu enodnev-
nih izletov (npr. turisti s križarke v Padni in še nekaterih vasicah). V tem
smislu bi lahko rekli, da se zaradi turistično-razvojne zapostavljenosti po-
156 deželskega zaledja vinska in turistična regija v Slovenski Istri prekrivata le
deloma, in sicer v priobalnem, pretežno urbanem delu regije.
Kaj potemtakem zajema koncept vinskega turizma na primeru Slo-
venske Istre? Zdi se, kot da ga (več) ni in da je bilo stanje pred dobrim de-
setletjem (ob ugodnih gospodarskih razmerah in konjunkturi ter delu-
joči VTC) v smislu organiziranosti in povezanosti boljše, kot je danes.
Ključni problem se kaže predvsem v šibki povezanosti glavnih akterjev,
odsotnosti vizije in posledično strategije, kar je predpogoj za sistemski
pristop v promociji in trženju vinskoturistične destinacije. Ali z beseda-
mi enega od udeležencev konference delfi:
Najboljši učinek pri promociji bi nedvomno dosegli s povezovanjem
in sodelovanjem vseh akterjev, ki so na destinaciji. Dobra hrana ne gre
brez dobrega vina in dobre gostinske storitve. Postaviti je treba neke stan-
darde, kriterije, prek katerih bomo spodbudili in dvignili kakovost stori-
tve, vzpostaviti tudi ustrezne nastanitvene kapacitete na destinaciji. Vse
lepo zapakirati v primerne pakete aktivnega, doživljajskega turizma in
prek naprednih trženjskih mehanizmov spraviti na globalni trg. (Kon-
ferenca delfi)
Na podlagi zbranih informacij s terenske raziskave lahko brez večjih
zadržkov ugotovimo, da je razvitost vinskega turizma v Slovenski Istri na
drugi (razvojni) stopnji, tako po štiristopenjskem modelu Tomljenoviće-
ve in Getza (Jurinčič in Bojnec 2009) kot tudi tristopenjskem modelu, ki
sta ga oblikovali B. A. Carmichael in D. M. Senese (2012).
V veliki večini analiziranih vinskih kleti intenzivno razmišljajo o
vinskem turizmu in imajo v določeni meri tudi razvito dodatno ponud-
bo (poleg osnovne degustacije vina). Število turistov (obiskovalcev kleti)
narašča, kar potrjujejo tudi podatki iz Hiše refoška, ki predstavlja prodaj-
podporo lokalne skupnosti, ki pa je v nadaljevanju zaradi slabe koordini-
ranosti med občinami in omenjenega problema skrbništva dokaj hitro za-
šel v krizo. Na drugi strani smo še vedno priča razcvetu različnih vinskih
prireditev, a je teh na vinorodnem podeželju manj kot v obmorskih mes-
tih, kjer je sicer osredotočena turistična ponudba in prevladujejo sezon-
ski turisti. To bi lahko bila velika prednost in priložnost tudi za podeže-
lje, čeprav ta potencial za zdaj ostaja neizkoriščen. Izrazita osredotočenost
turističnega obiska v obalni oziroma obmorski pas, ki je že tako podvr-
žen številnim drugim pritiskom, predstavlja torej določen problem, med-
tem ko je zaledje Slovenske Istre z vidika razvoja turizma še vedno krepko
zapostavljeno. Predstavlja zgolj prostor tranzita ali kvečjemu enodnev-
nih izletov (npr. turisti s križarke v Padni in še nekaterih vasicah). V tem
smislu bi lahko rekli, da se zaradi turistično-razvojne zapostavljenosti po-
156 deželskega zaledja vinska in turistična regija v Slovenski Istri prekrivata le
deloma, in sicer v priobalnem, pretežno urbanem delu regije.
Kaj potemtakem zajema koncept vinskega turizma na primeru Slo-
venske Istre? Zdi se, kot da ga (več) ni in da je bilo stanje pred dobrim de-
setletjem (ob ugodnih gospodarskih razmerah in konjunkturi ter delu-
joči VTC) v smislu organiziranosti in povezanosti boljše, kot je danes.
Ključni problem se kaže predvsem v šibki povezanosti glavnih akterjev,
odsotnosti vizije in posledično strategije, kar je predpogoj za sistemski
pristop v promociji in trženju vinskoturistične destinacije. Ali z beseda-
mi enega od udeležencev konference delfi:
Najboljši učinek pri promociji bi nedvomno dosegli s povezovanjem
in sodelovanjem vseh akterjev, ki so na destinaciji. Dobra hrana ne gre
brez dobrega vina in dobre gostinske storitve. Postaviti je treba neke stan-
darde, kriterije, prek katerih bomo spodbudili in dvignili kakovost stori-
tve, vzpostaviti tudi ustrezne nastanitvene kapacitete na destinaciji. Vse
lepo zapakirati v primerne pakete aktivnega, doživljajskega turizma in
prek naprednih trženjskih mehanizmov spraviti na globalni trg. (Kon-
ferenca delfi)
Na podlagi zbranih informacij s terenske raziskave lahko brez večjih
zadržkov ugotovimo, da je razvitost vinskega turizma v Slovenski Istri na
drugi (razvojni) stopnji, tako po štiristopenjskem modelu Tomljenoviće-
ve in Getza (Jurinčič in Bojnec 2009) kot tudi tristopenjskem modelu, ki
sta ga oblikovali B. A. Carmichael in D. M. Senese (2012).
V veliki večini analiziranih vinskih kleti intenzivno razmišljajo o
vinskem turizmu in imajo v določeni meri tudi razvito dodatno ponud-
bo (poleg osnovne degustacije vina). Število turistov (obiskovalcev kleti)
narašča, kar potrjujejo tudi podatki iz Hiše refoška, ki predstavlja prodaj-
