Page 46 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 46
Vinski turizem z geografskim poreklom
46
Slika 9: Profesionalni sprejem in ogled prestižnega hotela Loisium Wine & Spa Resort na vinski
cesti južne Štajerske, Avstrija (fotografija: Simon Kerma, 11. 7. 2014).
čimi pa so najpogostejši zweigelt, modra portugalka in modra frankinja
(Johnson in Robinson 2009).
Avstrija ima verjetno najstrožjo zakonodajo in regulacijo zaščite pore-
kla in kakovosti vina na svetu, ki se še posebej odraža v sistemu DAC (Di-
strictus Austriae Controllatus)3 (Robinson 2018). Prav gotovo je to posle-
dica velikega škandala s konca 80. let prejšnjega stoletja, ko so za potrebe
nemškega trga (ta je zahteval bela sladkasta vina) avstrijski vinarji v svoja
vina dodajali dietilenglikol (po domače antifriz) in jih s tem krepko po-
narejali. Škandal je spravil na kolena celotno vinsko industrijo, hkrati pa
je pomenil nov začetek in izjemen dvig kakovosti avstrijskih vin v nasled-
njih 20 letih (D‘Alessio in Santini 2006).
Vinski turizem je z vidika promocije in trženja avstrijskih vin vedno
bolj prepoznaven in cenjen, saj promovira tako nacionalno kot tudi regi-
onalno in lokalno kulturo vina. Letno tako v Avstriji zabeležijo kar dva
milijona domačih in tujih vinsko-kulinaričnih turistov, ki uživajo v raz-
noliki ponudbi (Austrian Wine 2016b).
3 Podrobneje o tem sistemu kontrole kakovosti in geografskega porekla glej npr.: http://www.aus-
trianwine.com/our-wine/dac-districtus-austriae-controllatus/.
46
Slika 9: Profesionalni sprejem in ogled prestižnega hotela Loisium Wine & Spa Resort na vinski
cesti južne Štajerske, Avstrija (fotografija: Simon Kerma, 11. 7. 2014).
čimi pa so najpogostejši zweigelt, modra portugalka in modra frankinja
(Johnson in Robinson 2009).
Avstrija ima verjetno najstrožjo zakonodajo in regulacijo zaščite pore-
kla in kakovosti vina na svetu, ki se še posebej odraža v sistemu DAC (Di-
strictus Austriae Controllatus)3 (Robinson 2018). Prav gotovo je to posle-
dica velikega škandala s konca 80. let prejšnjega stoletja, ko so za potrebe
nemškega trga (ta je zahteval bela sladkasta vina) avstrijski vinarji v svoja
vina dodajali dietilenglikol (po domače antifriz) in jih s tem krepko po-
narejali. Škandal je spravil na kolena celotno vinsko industrijo, hkrati pa
je pomenil nov začetek in izjemen dvig kakovosti avstrijskih vin v nasled-
njih 20 letih (D‘Alessio in Santini 2006).
Vinski turizem je z vidika promocije in trženja avstrijskih vin vedno
bolj prepoznaven in cenjen, saj promovira tako nacionalno kot tudi regi-
onalno in lokalno kulturo vina. Letno tako v Avstriji zabeležijo kar dva
milijona domačih in tujih vinsko-kulinaričnih turistov, ki uživajo v raz-
noliki ponudbi (Austrian Wine 2016b).
3 Podrobneje o tem sistemu kontrole kakovosti in geografskega porekla glej npr.: http://www.aus-
trianwine.com/our-wine/dac-districtus-austriae-controllatus/.
