Page 85 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
Analiza vinogradniško-vinarske pridelave in vinskega trga 85
ocenah MKGP še približno 30–40 % vina, ki ga pridelajo manjši pridelo-
valci in naj bi bilo namenjeno samooskrbi pridelovalcev ter njihovih dru-
žinskih članov. Letni pridelek vina iz treh vinorodnih dežel oziroma de-
vetih vinorodnih okolišev (v vsakem od njih se nahaja najmanj ena večja
klet, ki tudi odkupuje grozdje) se tako giblje med 800 in 900 tisoč hl. Re-
gistriranih pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo, je v Slove-
niji dobrih 2.300, od tega je 11 večjih (preko 500 tisoč litrov pridelanega
vina letno). V integrirano pridelavo je vključenih 8,5 tisoč ha, v ekološko
pa 400 ha vinogradov (MKGP 2015b; 2015c).
Vinogradniške razmere
Površine vinogradov se zmanjšujejo, zaskrbljujoče je, da dobro desetletje
pada obnova vinogradov in je daleč pod enostavno reprodukcijo. Veliko-
stna struktura kaže na močno razdrobljeno pridelavo, starostna struktu-
ra pa na to, da se slovenski vinogradi starajo. 71 % vinogradniških površin
je v nagibu, kar omogoča pridelavo kakovostnega grozdja in vina, s tem
pa tudi dražjo pridelavo. V integrirano pridelavo grozdja je vključenih več
kot polovica slovenskih vinogradov. Povečujejo se površine ekoloških vi-
nogradov. (Mavrič Štrukelj idr. 2012, 1)
Pravkar citirani prispevek za 4. slovenski vinogradniško-vinarski
kongres analizira razmere do vključno leta 2011. Avtorji v njem primer-
jalno ugotavljajo določeno sorazmernost med površino Slovenije in vino-
gradov ter številom prebivalcev s povprečjem držav članic EU. Poudarjajo
pa izjemnost zlasti glede nagibov vinogradov, saj v Sloveniji prevladuje-
jo vinogradi na strmih legah (dobrih 70 % jih leži v nagibu, v EU pa je
takšnih vinogradov le desetina). Vinogradi v Sloveniji po njihovem hi-
trem izračunu predstavljajo več kot 3 % strmih vinogradov EU (Mavrič
Štrukelj idr. 2012).
Pri analizi vinogradniških površin je potrebno biti previden, saj se
pojavljajo različni podatki, ki se lahko precej razlikujejo. Evidentirane
površine iz RPGV so tako manjše kot tiste iz zajema rabe kmetijskih ze-
mljišč, še večje so površine vinogradov na podlagi zajema rabe tal iz digi-
talnih ortofoto posnetkov (DOF). Vzrokov za razkorak med uradnimi
evidencami RPGV in dejansko rabo je več (glej npr. Mavrič Štrukelj idr.
2012; MKGP 2015c), a ne glede na to, katere podatke upoštevamo, je dej-
stvo, da se je v zadnjih letih površina vinogradov v Sloveniji zmanjšala. V
RPGV je bilo tako leta 2007 vpisanih 17.192 ha vinogradov, v štirih le-
tih je nato prišlo do zmanjšanja vinogradniških površin za dobrih 1.200
ha, zmanjševanje se je nato umirilo, tako da je bilo leta 2015 registriranih
15.755 ha vinogradniških površin (preglednica 6).
ocenah MKGP še približno 30–40 % vina, ki ga pridelajo manjši pridelo-
valci in naj bi bilo namenjeno samooskrbi pridelovalcev ter njihovih dru-
žinskih članov. Letni pridelek vina iz treh vinorodnih dežel oziroma de-
vetih vinorodnih okolišev (v vsakem od njih se nahaja najmanj ena večja
klet, ki tudi odkupuje grozdje) se tako giblje med 800 in 900 tisoč hl. Re-
gistriranih pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo, je v Slove-
niji dobrih 2.300, od tega je 11 večjih (preko 500 tisoč litrov pridelanega
vina letno). V integrirano pridelavo je vključenih 8,5 tisoč ha, v ekološko
pa 400 ha vinogradov (MKGP 2015b; 2015c).
Vinogradniške razmere
Površine vinogradov se zmanjšujejo, zaskrbljujoče je, da dobro desetletje
pada obnova vinogradov in je daleč pod enostavno reprodukcijo. Veliko-
stna struktura kaže na močno razdrobljeno pridelavo, starostna struktu-
ra pa na to, da se slovenski vinogradi starajo. 71 % vinogradniških površin
je v nagibu, kar omogoča pridelavo kakovostnega grozdja in vina, s tem
pa tudi dražjo pridelavo. V integrirano pridelavo grozdja je vključenih več
kot polovica slovenskih vinogradov. Povečujejo se površine ekoloških vi-
nogradov. (Mavrič Štrukelj idr. 2012, 1)
Pravkar citirani prispevek za 4. slovenski vinogradniško-vinarski
kongres analizira razmere do vključno leta 2011. Avtorji v njem primer-
jalno ugotavljajo določeno sorazmernost med površino Slovenije in vino-
gradov ter številom prebivalcev s povprečjem držav članic EU. Poudarjajo
pa izjemnost zlasti glede nagibov vinogradov, saj v Sloveniji prevladuje-
jo vinogradi na strmih legah (dobrih 70 % jih leži v nagibu, v EU pa je
takšnih vinogradov le desetina). Vinogradi v Sloveniji po njihovem hi-
trem izračunu predstavljajo več kot 3 % strmih vinogradov EU (Mavrič
Štrukelj idr. 2012).
Pri analizi vinogradniških površin je potrebno biti previden, saj se
pojavljajo različni podatki, ki se lahko precej razlikujejo. Evidentirane
površine iz RPGV so tako manjše kot tiste iz zajema rabe kmetijskih ze-
mljišč, še večje so površine vinogradov na podlagi zajema rabe tal iz digi-
talnih ortofoto posnetkov (DOF). Vzrokov za razkorak med uradnimi
evidencami RPGV in dejansko rabo je več (glej npr. Mavrič Štrukelj idr.
2012; MKGP 2015c), a ne glede na to, katere podatke upoštevamo, je dej-
stvo, da se je v zadnjih letih površina vinogradov v Sloveniji zmanjšala. V
RPGV je bilo tako leta 2007 vpisanih 17.192 ha vinogradov, v štirih le-
tih je nato prišlo do zmanjšanja vinogradniških površin za dobrih 1.200
ha, zmanjševanje se je nato umirilo, tako da je bilo leta 2015 registriranih
15.755 ha vinogradniških površin (preglednica 6).
