Page 86 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
ski turizem z geografskim poreklom
Preglednica 6: Površina in število vinogradov ter število pridelovalcev in povprečna
površina vinogradov na pridelovalca po vinorodnih okoliših in deželah Slovenije
(vir podatkov: RPGV po Mavrič Štrukelj idr. 2012; KGZ 2015).
Površina (ha) in število vinogradov (RPGV) Povpr.
Število Število površ. (v ha)
pridelov.
Vinorodni oko- Ha (2011) Ha (2015) Število Število prideloval. na pride-
liš/dežela (2011) (2015) (2011)
(2015) lovalca
15.313
2011/2015
3.756
Štajerska Slo- 6.226 6.033 13.893 9.785 10.773 0,64 / 0,56
venija
Prekmurje 554 525 3.861 2.752 2.617 0,20 / 0,20
PODRAVJE 6.780 6.558 17.754 19.069 12.537 13.390 0,54 / 0,49
86
Bela krajina 366 372 2.939 2.732 1.779 1.572 0,21 / 0,24
Bizeljs- 862 868 3.144 3.307 2.172 2.249 0,40 / 0,39
ko-Sremič
Dolenjska 1.475 1.519 9.400 10.181 6.759 7.238 0,22 / 0,21
POSAVJE 2.703 2.759 15.483 16.220 10.710 11.059 0,25 / 0,25
Goriška brda 1.876 1.803 3.226 2.998 818 741 2,29 / 2,43
Vipavska dolina 2.314 2.248 4.477 4.627 1.738 1.908 1,33 / 1,18
Kras 606 575 2.451 2.252 893 808 0,68 / 0,71
Slovenska Istra 1.694 1.812 3.029 4.267 1.106 1.856 1,53 / 0,98
PRIMORSKA 6.490 6.438 13.183 14.144 4.555 5.313 1,42 / 1,21
SLOVENIJA 15.973 15.755 46.420 49.433 27.802 29.762 0,57 / 0,53
Po mnenju stroke je zaskrbljujoče predvsem to, da na površinah skrče-
nih vinogradov večinoma ni več kmetijskih zemljišč in smo priča procesu
zaraščanja (t. i. kmetijska zemljišča v zaraščanju). Problematika zmanjše-
vanja vinogradniških površin lahko posledično privede do zmanjševanja
števila vinogradnikov in opuščanja urejene ter poseljene podeželske pok-
rajine. Družbeno-ekonomski pomen vinogradništva je namreč v tem, da
vinska trta uspeva tudi tam, kjer je pridelava drugih kmetijskih kultur
manj primerna in ne daje zadovoljivih ekonomskih rezultatov. Vinska
Preglednica 6: Površina in število vinogradov ter število pridelovalcev in povprečna
površina vinogradov na pridelovalca po vinorodnih okoliših in deželah Slovenije
(vir podatkov: RPGV po Mavrič Štrukelj idr. 2012; KGZ 2015).
Površina (ha) in število vinogradov (RPGV) Povpr.
Število Število površ. (v ha)
pridelov.
Vinorodni oko- Ha (2011) Ha (2015) Število Število prideloval. na pride-
liš/dežela (2011) (2015) (2011)
(2015) lovalca
15.313
2011/2015
3.756
Štajerska Slo- 6.226 6.033 13.893 9.785 10.773 0,64 / 0,56
venija
Prekmurje 554 525 3.861 2.752 2.617 0,20 / 0,20
PODRAVJE 6.780 6.558 17.754 19.069 12.537 13.390 0,54 / 0,49
86
Bela krajina 366 372 2.939 2.732 1.779 1.572 0,21 / 0,24
Bizeljs- 862 868 3.144 3.307 2.172 2.249 0,40 / 0,39
ko-Sremič
Dolenjska 1.475 1.519 9.400 10.181 6.759 7.238 0,22 / 0,21
POSAVJE 2.703 2.759 15.483 16.220 10.710 11.059 0,25 / 0,25
Goriška brda 1.876 1.803 3.226 2.998 818 741 2,29 / 2,43
Vipavska dolina 2.314 2.248 4.477 4.627 1.738 1.908 1,33 / 1,18
Kras 606 575 2.451 2.252 893 808 0,68 / 0,71
Slovenska Istra 1.694 1.812 3.029 4.267 1.106 1.856 1,53 / 0,98
PRIMORSKA 6.490 6.438 13.183 14.144 4.555 5.313 1,42 / 1,21
SLOVENIJA 15.973 15.755 46.420 49.433 27.802 29.762 0,57 / 0,53
Po mnenju stroke je zaskrbljujoče predvsem to, da na površinah skrče-
nih vinogradov večinoma ni več kmetijskih zemljišč in smo priča procesu
zaraščanja (t. i. kmetijska zemljišča v zaraščanju). Problematika zmanjše-
vanja vinogradniških površin lahko posledično privede do zmanjševanja
števila vinogradnikov in opuščanja urejene ter poseljene podeželske pok-
rajine. Družbeno-ekonomski pomen vinogradništva je namreč v tem, da
vinska trta uspeva tudi tam, kjer je pridelava drugih kmetijskih kultur
manj primerna in ne daje zadovoljivih ekonomskih rezultatov. Vinska
