Page 365 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 365
repertoarna analiza ljubljanskega opernega uprizarjanja ...
Bayreuthskega festivala,20 tudi njegov balet Princesa Turandot je bil izveden
v Državni operi v Dresdnu, sredi vojne ga izvajajo Berlinski filharmoniki,
nato pa je leta 1944 tudi obtožen, ker naj bi v svoja dela vključeval jazzovske
elemente, po vojni pa so ga mnogi povezovali celo s komunističnim giba-
njem, saj je podprl Bertolta Brechta, ko si je le-ta prizadeval, da bi dobil av-
strijski potni list, zadnjo politično kontroverzo pa je von Einem sprožil še v
osemdesetih letih z delom Jezusova poroka, saj je z epizodo erotičnega sre-
čanja med Jezusom in personificirano Smrtjo razburil katoliško javnost.21
Iz vsega povedanega sledi, da je bil izbor sodobnih skladateljev za novo ko-
munistično državo, ki se je jasno postavila na zavezniško, protinacistično
stran, milo rečeno nenavaden: izbrani skladatelji in njihova dela so bila pro-
blematizirana celo v Nemčiji. Seveda v tem ne gre ugledati kakšne politič-
ne sabotaže – Demetrij Žebre je verjetno izbiral skladbe v skladu s svojim
osebnim estetskim okusom, pri čemer zgornje politične problematike, po-
vezane s Sutermeistrom in Egkom, sploh ni poznal, kar pa je najbrž veljalo
tudi za birokratske nadzornike delovanja ljubljanske Opere. Tak odnos pa
že jasno razkriva prvo značilnost razmerja med ideologijo in operno pra-
kso: bolj kot jasen ideološki diktat sta ga usmerjali obojestranska ignoran-
ca in nevednost. Intendanti gledališča res niso posegali po modernističnih
delih, vendar bi v izbranem repertoarju težko iskali opere, katerih uvrsti-
tev na deske bi upravičevala zgolj njihovo ideološka tendenca. Pa tudi v od-
sotnosti sodobnega bi težko iskali povsem jasen ideološki pritisk – prime-
ri izbranih sodobnejših oper nas vendarle prepričujejo, da izbora ni vodil
tehten ideološki premislek, temveč v političnem pogledu prej precej »zgre-
šene« odločitve.
Tudi kritike niso problematizirale sporeda v luči njegove ideološke pri-
mernosti. Nekaj posameznih vprašanj so sprožila predvsem omenjena »so-
dobnejša« dela. Tako je nekaj nelagodja razbrati iz Ajlčevega kritičnega za-
pisa ob izvedbi Sutermeistra.22 Zdi se namreč, da je Rafael Ajlec v operi
20 Ta je bil seveda nacistična utrdba, kar dokazujejo redni Hitlerjevi obiski Wagnerje-
vega »svetišča« in njegovo tesno osebno poznanstvo z Winifred Wagner, skladatelje-
vo snaho.
21 Levi, nav. delo.
22 Ajlec piše, da se Sutermeistrova opera »v okusu približuje tistim sodobnim nazorom,
ki jih izpoveduje v najčistejši obliki idealistična filozofija eksistencializma. V resni-
ci bi bilo čudno, če ta okus, ti nazori – za katere sicer vemo, da imajo reakcionar-
no politično jedro, ki se tako močno odražajo v sodobni zapadni literaturi, zapadni
filmskim umetnosti itd., ne bi vtisnil svojega pečata tudi v zapadni glasbi in operni
ustvarjalnosti. Zato je v prvi moderni operi, ki jo gledamo po petnajstih letih, vse-
binska sestavina pesimizma in okus za presiljena doživetja, kar je oboje v nji, goto-
363
Bayreuthskega festivala,20 tudi njegov balet Princesa Turandot je bil izveden
v Državni operi v Dresdnu, sredi vojne ga izvajajo Berlinski filharmoniki,
nato pa je leta 1944 tudi obtožen, ker naj bi v svoja dela vključeval jazzovske
elemente, po vojni pa so ga mnogi povezovali celo s komunističnim giba-
njem, saj je podprl Bertolta Brechta, ko si je le-ta prizadeval, da bi dobil av-
strijski potni list, zadnjo politično kontroverzo pa je von Einem sprožil še v
osemdesetih letih z delom Jezusova poroka, saj je z epizodo erotičnega sre-
čanja med Jezusom in personificirano Smrtjo razburil katoliško javnost.21
Iz vsega povedanega sledi, da je bil izbor sodobnih skladateljev za novo ko-
munistično državo, ki se je jasno postavila na zavezniško, protinacistično
stran, milo rečeno nenavaden: izbrani skladatelji in njihova dela so bila pro-
blematizirana celo v Nemčiji. Seveda v tem ne gre ugledati kakšne politič-
ne sabotaže – Demetrij Žebre je verjetno izbiral skladbe v skladu s svojim
osebnim estetskim okusom, pri čemer zgornje politične problematike, po-
vezane s Sutermeistrom in Egkom, sploh ni poznal, kar pa je najbrž veljalo
tudi za birokratske nadzornike delovanja ljubljanske Opere. Tak odnos pa
že jasno razkriva prvo značilnost razmerja med ideologijo in operno pra-
kso: bolj kot jasen ideološki diktat sta ga usmerjali obojestranska ignoran-
ca in nevednost. Intendanti gledališča res niso posegali po modernističnih
delih, vendar bi v izbranem repertoarju težko iskali opere, katerih uvrsti-
tev na deske bi upravičevala zgolj njihovo ideološka tendenca. Pa tudi v od-
sotnosti sodobnega bi težko iskali povsem jasen ideološki pritisk – prime-
ri izbranih sodobnejših oper nas vendarle prepričujejo, da izbora ni vodil
tehten ideološki premislek, temveč v političnem pogledu prej precej »zgre-
šene« odločitve.
Tudi kritike niso problematizirale sporeda v luči njegove ideološke pri-
mernosti. Nekaj posameznih vprašanj so sprožila predvsem omenjena »so-
dobnejša« dela. Tako je nekaj nelagodja razbrati iz Ajlčevega kritičnega za-
pisa ob izvedbi Sutermeistra.22 Zdi se namreč, da je Rafael Ajlec v operi
20 Ta je bil seveda nacistična utrdba, kar dokazujejo redni Hitlerjevi obiski Wagnerje-
vega »svetišča« in njegovo tesno osebno poznanstvo z Winifred Wagner, skladatelje-
vo snaho.
21 Levi, nav. delo.
22 Ajlec piše, da se Sutermeistrova opera »v okusu približuje tistim sodobnim nazorom,
ki jih izpoveduje v najčistejši obliki idealistična filozofija eksistencializma. V resni-
ci bi bilo čudno, če ta okus, ti nazori – za katere sicer vemo, da imajo reakcionar-
no politično jedro, ki se tako močno odražajo v sodobni zapadni literaturi, zapadni
filmskim umetnosti itd., ne bi vtisnil svojega pečata tudi v zapadni glasbi in operni
ustvarjalnosti. Zato je v prvi moderni operi, ki jo gledamo po petnajstih letih, vse-
binska sestavina pesimizma in okus za presiljena doživetja, kar je oboje v nji, goto-
363
