Page 36 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 36
Management temeljnih procesov
je imelo za posledico spremembe tudi v drugih procesih v tovarni, naba-
vi, pri dobaviteljih (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 120–26).
Leta 1911 je Frederick Winslow Taylor objavil knjigo z naslovom
Principles of Scientific in začelo se je obdobje t. i. znanstvenega manage-
menta s poudarkom na povečanju učinkovitosti (produktivnosti). Avtor
je razmišljal o iskanju tehničnih zmožnosti, povezanih z delitvijo dela ter
s povečanjem učinkovitosti dela, in o ureditvi odnosov med delavci in
managerji, povezanih tudi z nagrajevanjem (Taylor 1911). Zagovarjal je
poenostavitev procesov, študij dela in časa, sistematično preizkušanje re-
šitev za učinkovito opravljanje dela, sisteme za merjenje učinkovitosti in
nagrajevanje delavcev. Mogensen je prišel do spoznanja, da je največja iz-
guba v procesih neupoštevanje strokovnih in izkustvenih zmožnosti de-
lavcev za izvajanje sprememb v procesih; izpostavil je pomembnost merje-
36 nja procesov za njihovo izboljšanje. To je managerjem odprlo popolnoma
nov vpogled v procese. Izpostavil je potrebo po odprtosti za spremembe,
razumevanju procesov in poudarjanju človeških odnosov, zmožnosti ana-
litičnega pristopa k reševanju problemov, čistejšem in urejenem delovnem
okolju ter sprejemanju izboljšav (Mogensen in Rausa 1989 v Unterlech-
ner, Meško Štok in Markič 2009, 120).
Druga svetovna vojna je povzročila veliko sprememb na področju
proizvodnih procesov. Z množično industrializacijo zahodne Evrope in
ZDA se je v drugi polovici 20. stoletja začel sodoben pogled na organiza-
cijo (Bavec in Manzin 2012, 22). Trg proizvajalcev je počasi prehajal v trg
kupcev. Ponudba izdelkov je postajala večja od povpraševanja. To je imelo
za posledico potrebo, da organizacije v svoje poslovanje in s tem v procese
uvajajo nove spremembe. Težave so bile povezane s sodelavci, z dobavitelji,
načrtovanjem, oskrbo z materiali, ki so jih morali razporejati po novona-
stalih razmerah na trgu. Nadaljnje spremembe in inoviranje proizv odnih
procesov so bili nova priložnost za razvoj področja managementa poslov-
nih procesov. Značilnost tega obdobja je bila raba naravoslovnih ved, kot
je statistika, ter drugih tehnik za urejanje zadev in odločanje v manage-
mentu (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 25). Iznajdba in ko-
mercializacija tehničnih izdelkov po drugi svetovni vojni, kot so radio,
telefon in televizija, računalniki in programska oprema v 80. in 90. letih,
sta privedli do novih in izboljšanih poslovnih procesov. Najprej se je raz-
vil termin reinženiring poslovnih procesov (angl. Business Process Re-
engineering – BPR). Ta izhaja iz krogov računalniških strokovnjakov, ki
so pri uvajanju računalniških tehnologij v poslovne procese ugotavljali,
da bi ob uporabi tehnologije lahko radikalno izboljšali procese (Bavec in
Manzin 2012, 100). V 80. letih je Porter vpeljal nov pogled na konkurenč-
je imelo za posledico spremembe tudi v drugih procesih v tovarni, naba-
vi, pri dobaviteljih (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 120–26).
Leta 1911 je Frederick Winslow Taylor objavil knjigo z naslovom
Principles of Scientific in začelo se je obdobje t. i. znanstvenega manage-
menta s poudarkom na povečanju učinkovitosti (produktivnosti). Avtor
je razmišljal o iskanju tehničnih zmožnosti, povezanih z delitvijo dela ter
s povečanjem učinkovitosti dela, in o ureditvi odnosov med delavci in
managerji, povezanih tudi z nagrajevanjem (Taylor 1911). Zagovarjal je
poenostavitev procesov, študij dela in časa, sistematično preizkušanje re-
šitev za učinkovito opravljanje dela, sisteme za merjenje učinkovitosti in
nagrajevanje delavcev. Mogensen je prišel do spoznanja, da je največja iz-
guba v procesih neupoštevanje strokovnih in izkustvenih zmožnosti de-
lavcev za izvajanje sprememb v procesih; izpostavil je pomembnost merje-
36 nja procesov za njihovo izboljšanje. To je managerjem odprlo popolnoma
nov vpogled v procese. Izpostavil je potrebo po odprtosti za spremembe,
razumevanju procesov in poudarjanju človeških odnosov, zmožnosti ana-
litičnega pristopa k reševanju problemov, čistejšem in urejenem delovnem
okolju ter sprejemanju izboljšav (Mogensen in Rausa 1989 v Unterlech-
ner, Meško Štok in Markič 2009, 120).
Druga svetovna vojna je povzročila veliko sprememb na področju
proizvodnih procesov. Z množično industrializacijo zahodne Evrope in
ZDA se je v drugi polovici 20. stoletja začel sodoben pogled na organiza-
cijo (Bavec in Manzin 2012, 22). Trg proizvajalcev je počasi prehajal v trg
kupcev. Ponudba izdelkov je postajala večja od povpraševanja. To je imelo
za posledico potrebo, da organizacije v svoje poslovanje in s tem v procese
uvajajo nove spremembe. Težave so bile povezane s sodelavci, z dobavitelji,
načrtovanjem, oskrbo z materiali, ki so jih morali razporejati po novona-
stalih razmerah na trgu. Nadaljnje spremembe in inoviranje proizv odnih
procesov so bili nova priložnost za razvoj področja managementa poslov-
nih procesov. Značilnost tega obdobja je bila raba naravoslovnih ved, kot
je statistika, ter drugih tehnik za urejanje zadev in odločanje v manage-
mentu (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 25). Iznajdba in ko-
mercializacija tehničnih izdelkov po drugi svetovni vojni, kot so radio,
telefon in televizija, računalniki in programska oprema v 80. in 90. letih,
sta privedli do novih in izboljšanih poslovnih procesov. Najprej se je raz-
vil termin reinženiring poslovnih procesov (angl. Business Process Re-
engineering – BPR). Ta izhaja iz krogov računalniških strokovnjakov, ki
so pri uvajanju računalniških tehnologij v poslovne procese ugotavljali,
da bi ob uporabi tehnologije lahko radikalno izboljšali procese (Bavec in
Manzin 2012, 100). V 80. letih je Porter vpeljal nov pogled na konkurenč-
