Page 35 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 35
Podjetje, management in temeljni procesi
TerHofstede in Weske 2003; Munive-Hernandez idr. 2004; Glavan-Mi-
lanović 2011, 25; Dumas idr. 2013; Sinur, Odell in Fingar 2013 v Potočan
in Nedelko 2015, 23–24; Adamides 2015, 267). Kovačič idr. (2004, 61)
navaja, da organizacije, ki izvedejo prehod iz funkcijske v procesno orga-
nizacijo, doživijo naslednje spremembe (preglednica 2).
Preglednica 2: Primerjava med tradicionalnim in procesnim pogledom na organizacijo
Poudarek v organiziranosti Tradicionalna Procesno naravnana 35
Organizacijska enota organizacija organizacija
Opis dela Poslovna funkcija Poslovni proces
Osredotočenost
Vloga vodstva Oddelek Delovna skupina/tim
Ključna oseba Ozko določen Širok
Poslovna kultura
Nadrejeni Odjemalec/kupec
Nadzor Mentorstvo
Direktor poslovne funkcije
Konfliktno naravnano Lastnik (skrbnik) procesa
Sodelovanje
Vir: povzeto po Kovačič idr. 2004, 61.
Razlogov za prehod iz klasične (funkcijske) v procesno organizacijo
je več: (1) kompliciran prenos informacij po vertikali hierarhije; (2) veli-
ki zastoji med prenašanjem informacij, dokumentov, materiala ipd. med
funkcijami, oddelki oz. službami; (3) nevarnost, da funkcijski oddelki
premalo sodelujejo (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 118–19).
Pogled na organizacijo kot na proces za današnji čas ni nov. Skozi zgo-
dovino smo se ljudje vedno ukvarjali s procesi. V arheologiji npr. stopnjo
razvitosti preteklih civilizacij določijo s pomočjo ocene procesov, s kate-
rimi so bile izdelane arheološke najdbe. Z industrijsko revolucijo (1781,
James Watt – parni stroj) in pojavom tovarn v 18. stoletju se je razvilo
tudi področje managementa. Managerji so se osredotočali predvsem na
proizvodne procese. Med njimi je bil tudi Henry Ford, ki je leta 1903 us-
tanovil Ford Motor Company ter zasnoval nov koncept proizvajanja av-
tomobilov – montažo na tekočem traku. Delo je bilo standardizirano,
proizvajalo se je omejeno število izvedenk samo ene barve. Tako so bili
stroški proizvajanja nizki, avtomobili pa so postali cenovno dostopnej-
ši. To je bil trg proizvajalcev, povpraševanje na trgu je bilo večje kot po-
nudba. Delavci so bili plačani bolje kot drugi v primerljivih tovarnah. To
TerHofstede in Weske 2003; Munive-Hernandez idr. 2004; Glavan-Mi-
lanović 2011, 25; Dumas idr. 2013; Sinur, Odell in Fingar 2013 v Potočan
in Nedelko 2015, 23–24; Adamides 2015, 267). Kovačič idr. (2004, 61)
navaja, da organizacije, ki izvedejo prehod iz funkcijske v procesno orga-
nizacijo, doživijo naslednje spremembe (preglednica 2).
Preglednica 2: Primerjava med tradicionalnim in procesnim pogledom na organizacijo
Poudarek v organiziranosti Tradicionalna Procesno naravnana 35
Organizacijska enota organizacija organizacija
Opis dela Poslovna funkcija Poslovni proces
Osredotočenost
Vloga vodstva Oddelek Delovna skupina/tim
Ključna oseba Ozko določen Širok
Poslovna kultura
Nadrejeni Odjemalec/kupec
Nadzor Mentorstvo
Direktor poslovne funkcije
Konfliktno naravnano Lastnik (skrbnik) procesa
Sodelovanje
Vir: povzeto po Kovačič idr. 2004, 61.
Razlogov za prehod iz klasične (funkcijske) v procesno organizacijo
je več: (1) kompliciran prenos informacij po vertikali hierarhije; (2) veli-
ki zastoji med prenašanjem informacij, dokumentov, materiala ipd. med
funkcijami, oddelki oz. službami; (3) nevarnost, da funkcijski oddelki
premalo sodelujejo (Unterlechner, Meško Štok in Markič 2009, 118–19).
Pogled na organizacijo kot na proces za današnji čas ni nov. Skozi zgo-
dovino smo se ljudje vedno ukvarjali s procesi. V arheologiji npr. stopnjo
razvitosti preteklih civilizacij določijo s pomočjo ocene procesov, s kate-
rimi so bile izdelane arheološke najdbe. Z industrijsko revolucijo (1781,
James Watt – parni stroj) in pojavom tovarn v 18. stoletju se je razvilo
tudi področje managementa. Managerji so se osredotočali predvsem na
proizvodne procese. Med njimi je bil tudi Henry Ford, ki je leta 1903 us-
tanovil Ford Motor Company ter zasnoval nov koncept proizvajanja av-
tomobilov – montažo na tekočem traku. Delo je bilo standardizirano,
proizvajalo se je omejeno število izvedenk samo ene barve. Tako so bili
stroški proizvajanja nizki, avtomobili pa so postali cenovno dostopnej-
ši. To je bil trg proizvajalcev, povpraševanje na trgu je bilo večje kot po-
nudba. Delavci so bili plačani bolje kot drugi v primerljivih tovarnah. To
