Page 58 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 58
Management temeljnih procesov
da sodobna tehnologija pozitivno vpliva na uspešnost podjetja. Podjetja,
ki so usmerjena v rabo sodobne tehnologije, so na trgu uspešnejša. Arend
in Wisner (2005, 403), Arend (2006, 741) ter Rezaei, Ortt in Trott (2018,
644) ugotavljajo, da slabi odnosi z dobavitelji negativno vplivajo na uspeš-
nost podjetja. Aschhoff in Schmidt (2008, 41) ter Rezaei, Ortt in Trott
(2018, 644) potrjujejo, da dobri odnosi z dobavitelji podjetju pomagajo
do višje učinkovitosti proizvajanja in boljše prodaje. Pomembnost prido-
bivanja znanj od dobaviteljev za uspeh podjetja ugotavljajo Jiang, Frazier
in Prater (2006, 1280) ter Vasquez, M. L. Santos in Alvarez (2001 v Strec-
ker 2009, 62).
Harmon (2007, 42) in drugi (Hauschildt 1991, 19; Altman 2003, 16;
Friday in Friday 2003, 863; Strecker 2009, 41) ugotavljajo, da je strategi-
ja podjetja ključni element zagotavljanja njegove konkurenčne prednosti
58 in uspešnosti. Hernaus, V. Pejić Bach in M. Bosilj Vukšič (2012, 383) ter
Wagner in Paton (2014, 470) povezujejo strategije in procese ter uspeš-
nost podjetja. Pravijo, da sta za uspeh podjetja ključna strateški pogled ra-
zvoja podjetja in tržna usmerjenost podjetja. Spremembe procesov bodo
uspešne, če bodo izhajale iz strategije podjetja (Laudien in Daxböck 2017,
420; Heikkila, Bouwman in Heikkila 2018, 108).
N. Strecker (2009, 202) na primeru proizvodnih podjetij v Severni
Ameriki in Evropi potrjuje, da strategija diferenciacije vpliva na uspeš-
nost podjetij. Po avtoričino so podjetja, ki uporabljajo strategijo diferen-
ciacije, tudi inovativnejša od tistih, ki te strategije ne uporabljajo; rezulta-
te utemeljuje s tem, da strategija diferenciacije pomeni, da podjetje razvija
ter trgu ponuja nove in drugačne izdelke/storitve, ki se razlikujejo od
konkurence. Ker so izdelki/storitve izložki iz temeljnih procesov, si s tem
v povezavi postavljamo vprašanje, kakšen management procesov naj ima
podjetje, da bo čim uspešnejše. To potrjujejo tudi raziskave, ki so jih op-
ravili Kim in Mauborgne (2005) ter Koo, Koh in Nam (2004, 163). Ge in
Ding (2005, 115) ugotavljata, da so podjetja, ki uporabljajo strategijo niz-
kih stroškov in privlačnih cen, sposobna še povečati tržni delež in dobi-
ček, zlasti če hkrati uporabljajo strategijo diferenciacije, kar potrjuje tudi
N. Strecker (2009, 62). Tudi E. Kim, Nam in Stimpert (2004, 19) ter Par-
nell (2006, 230) ugotavljajo, da bodo podjetja uspešna, če bodo uporabila
kombinacijo strategije nizkih stroškov in privlačnih cen ter strategije di-
ferenciacije. Nandakumar, Ghobadian in O‘Regan (2009, 222;) ter Koo,
Koh in Nam (2004, 163) so med uporabo strategije osredinjenja ugotovi-
li pozitiven vpliv na uspešnost podjetja. Strategija prehitevanja omogoča
krajši čas izvajanja procesov in je ključni dejavnik konkurenčnosti pod-
jetja (Glavan-Milanović 2011, 25; Dumas idr. 2013; Sinur, Odell in Fin-
da sodobna tehnologija pozitivno vpliva na uspešnost podjetja. Podjetja,
ki so usmerjena v rabo sodobne tehnologije, so na trgu uspešnejša. Arend
in Wisner (2005, 403), Arend (2006, 741) ter Rezaei, Ortt in Trott (2018,
644) ugotavljajo, da slabi odnosi z dobavitelji negativno vplivajo na uspeš-
nost podjetja. Aschhoff in Schmidt (2008, 41) ter Rezaei, Ortt in Trott
(2018, 644) potrjujejo, da dobri odnosi z dobavitelji podjetju pomagajo
do višje učinkovitosti proizvajanja in boljše prodaje. Pomembnost prido-
bivanja znanj od dobaviteljev za uspeh podjetja ugotavljajo Jiang, Frazier
in Prater (2006, 1280) ter Vasquez, M. L. Santos in Alvarez (2001 v Strec-
ker 2009, 62).
Harmon (2007, 42) in drugi (Hauschildt 1991, 19; Altman 2003, 16;
Friday in Friday 2003, 863; Strecker 2009, 41) ugotavljajo, da je strategi-
ja podjetja ključni element zagotavljanja njegove konkurenčne prednosti
58 in uspešnosti. Hernaus, V. Pejić Bach in M. Bosilj Vukšič (2012, 383) ter
Wagner in Paton (2014, 470) povezujejo strategije in procese ter uspeš-
nost podjetja. Pravijo, da sta za uspeh podjetja ključna strateški pogled ra-
zvoja podjetja in tržna usmerjenost podjetja. Spremembe procesov bodo
uspešne, če bodo izhajale iz strategije podjetja (Laudien in Daxböck 2017,
420; Heikkila, Bouwman in Heikkila 2018, 108).
N. Strecker (2009, 202) na primeru proizvodnih podjetij v Severni
Ameriki in Evropi potrjuje, da strategija diferenciacije vpliva na uspeš-
nost podjetij. Po avtoričino so podjetja, ki uporabljajo strategijo diferen-
ciacije, tudi inovativnejša od tistih, ki te strategije ne uporabljajo; rezulta-
te utemeljuje s tem, da strategija diferenciacije pomeni, da podjetje razvija
ter trgu ponuja nove in drugačne izdelke/storitve, ki se razlikujejo od
konkurence. Ker so izdelki/storitve izložki iz temeljnih procesov, si s tem
v povezavi postavljamo vprašanje, kakšen management procesov naj ima
podjetje, da bo čim uspešnejše. To potrjujejo tudi raziskave, ki so jih op-
ravili Kim in Mauborgne (2005) ter Koo, Koh in Nam (2004, 163). Ge in
Ding (2005, 115) ugotavljata, da so podjetja, ki uporabljajo strategijo niz-
kih stroškov in privlačnih cen, sposobna še povečati tržni delež in dobi-
ček, zlasti če hkrati uporabljajo strategijo diferenciacije, kar potrjuje tudi
N. Strecker (2009, 62). Tudi E. Kim, Nam in Stimpert (2004, 19) ter Par-
nell (2006, 230) ugotavljajo, da bodo podjetja uspešna, če bodo uporabila
kombinacijo strategije nizkih stroškov in privlačnih cen ter strategije di-
ferenciacije. Nandakumar, Ghobadian in O‘Regan (2009, 222;) ter Koo,
Koh in Nam (2004, 163) so med uporabo strategije osredinjenja ugotovi-
li pozitiven vpliv na uspešnost podjetja. Strategija prehitevanja omogoča
krajši čas izvajanja procesov in je ključni dejavnik konkurenčnosti pod-
jetja (Glavan-Milanović 2011, 25; Dumas idr. 2013; Sinur, Odell in Fin-
