Page 63 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Teoretični model, hipoteze in merski instrument 63
V sklopu potrjevanja hipoteze 1 v empiričnem delu raziskujemo: (1)
ali obstajajo statistično značilne povezave snovanja in načrtovanja kot de-
javnosti managementa temeljnih procesov na uspešnost podjetja; (2) ali
hipoteza 2 velja; (3) na katere kazalnike uspešnosti podjetja obstaja stati-
stično značilen vpliv (ROA, ROE, EVA, BON); (4) kaj (katera trditev) v
okviru snovanja in načrtovanja ima največji vpliv na uspešnost podjetja;
(5) kako močne so te povezave (šibke, močne); (6) kakšna je smer povezav
(pozitivna, negativna).
Snovanje in načrtovanje kot dejavnost managementa temeljnih procesov
V okviru dejavnika »management temeljnih procesov« razvijamo sklop
trditev, ki se nanaša na interesne in instrumentalne vidike dejavnosti
managementa temeljnih procesov (snovanje, načrtovanje). Trditve smo
razvili na podlagi preučevanja literature in virov ter spoznanj teoretične-
ga dela raziskave.
Področje »snovanje« v okviru dejavnika »management temeljnih
procesov« smo zajeli z naslednjimi trditvami:
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa upoštevamo poslov-
no strategijo podjetja.
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v rast
in razvoj podjetja na dolgi rok.
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa vključujemo vplivne
udeležence (dobavitelje, zaposlene, kupce).
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v
vrednost za kupca.
Področje »načrtovanje« v okviru dejavnika »management temelj-
nih procesov« smo zajeli z naslednjimi trditvami:
– Pri načrtovanju sprememb temeljnega procesa je poudarek na
učinkovitosti (čim manjši stroški dela in materiala izvajanja pro-
cesa, čim večja produktivnost).
– Pri načrtovanju sprememb temeljnega procesa poudarjamo ta-
kojšnje finančne učinke.
– Načrtovanje sprememb temeljnega procesa poteka od vrha
navzdol (odločitve vodstva brez vključevanja sodelavcev na ope-
rativnih nivojih).
– Načrtovanje sprememb temeljnega procesa poteka izključno ob
formalnih srečanjih (sestankih z vnaprej določenimi okviri).
V sklopu potrjevanja hipoteze 1 v empiričnem delu raziskujemo: (1)
ali obstajajo statistično značilne povezave snovanja in načrtovanja kot de-
javnosti managementa temeljnih procesov na uspešnost podjetja; (2) ali
hipoteza 2 velja; (3) na katere kazalnike uspešnosti podjetja obstaja stati-
stično značilen vpliv (ROA, ROE, EVA, BON); (4) kaj (katera trditev) v
okviru snovanja in načrtovanja ima največji vpliv na uspešnost podjetja;
(5) kako močne so te povezave (šibke, močne); (6) kakšna je smer povezav
(pozitivna, negativna).
Snovanje in načrtovanje kot dejavnost managementa temeljnih procesov
V okviru dejavnika »management temeljnih procesov« razvijamo sklop
trditev, ki se nanaša na interesne in instrumentalne vidike dejavnosti
managementa temeljnih procesov (snovanje, načrtovanje). Trditve smo
razvili na podlagi preučevanja literature in virov ter spoznanj teoretične-
ga dela raziskave.
Področje »snovanje« v okviru dejavnika »management temeljnih
procesov« smo zajeli z naslednjimi trditvami:
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa upoštevamo poslov-
no strategijo podjetja.
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v rast
in razvoj podjetja na dolgi rok.
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa vključujemo vplivne
udeležence (dobavitelje, zaposlene, kupce).
– Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v
vrednost za kupca.
Področje »načrtovanje« v okviru dejavnika »management temelj-
nih procesov« smo zajeli z naslednjimi trditvami:
– Pri načrtovanju sprememb temeljnega procesa je poudarek na
učinkovitosti (čim manjši stroški dela in materiala izvajanja pro-
cesa, čim večja produktivnost).
– Pri načrtovanju sprememb temeljnega procesa poudarjamo ta-
kojšnje finančne učinke.
– Načrtovanje sprememb temeljnega procesa poteka od vrha
navzdol (odločitve vodstva brez vključevanja sodelavcev na ope-
rativnih nivojih).
– Načrtovanje sprememb temeljnega procesa poteka izključno ob
formalnih srečanjih (sestankih z vnaprej določenimi okviri).
