Page 65 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
Teoretični model, hipoteze in merski instrument 65
Uspešnost MSP smo v našem primeru pri vseh hipotezah (H1, H2,
H3, H4) merili na celovit način, s pomočjo sekundarnih podatkov (ROA,
ROE, EVA, in BON). Vključili smo časovno dimenzijo za zadnjih pet let
poslovanja. Za pridobivanje podatkov o uspešnosti podjetja smo uporabi-
li poslovno bazo GVIN, ki je javna spletna baza podatkov o poslovanju
podjetij in omogoča celovit vpogled v položaj podjetij na slovenskem trgu
(GVIN 2018a).
ROA in ROE sta kazalnika donosnosti (rečemo tudi rentabilnosti),
s katerima analiziramo uspešnost poslovanja podjetja. Stopnja dono-
snosti pomeni izraženo razmerje med donosi in vlaganji, pomnoženo s
sto (Bojnec idr. 2007, 239). Poslovna donosnost sredstev (dobičkovnost
sredstev, ROA) nam pokaže uspešnost uporabe sredstev podjetja. Raču-
namo jo na letni ravni. Na podlagi tega kazalnika lahko ugotovimo, kako
posluje podjetje (BISNODE b. l.). Stopnja ROA je razmerje med čistim
dobičkom in sredstvi, pomnoženo s sto, in nam pove, koliko odstotkov
od vrednosti sredstev predstavlja vrednost ustvarjenega čistega dobička.
Ta kazalnik ne upošteva lastniške strukture sredstev, saj upoštevamo le
skupno vrednost vseh sredstev, ne lastniške pripadnosti sredstev (Bojnec
idr. 2007, 241). Na kazalnik ROA je treba biti pozoren, saj je čisti poslov-
ni izid obračunskega obdobja mnogokrat podrejen kreativnemu računo-
vodstvu. Na podjetje z zelo visokim ROA in hkrati zelo visoko vrednostjo
kazalnika delež dolga v financiranju moramo biti pozorni, saj to pomeni,
da podjetje povečuje uspešnost na račun zadolževanja (BISNODE b. l.).
Lastnosti kazalnika ROA so naslednje: (1) Višja ko je vrednost kazalni-
ka ROA, boljše je in bolj je podjetje donosno ter učinkoviteje uporablja
lastna sredstva. (2) Dejavnosti, ki poslujejo z nižjo vrednostjo sredstev,
bodo imele višjo vrednost ROA. Primer so storitvene dejavnosti. (3) Ne-
gativna vrednost ROA pomeni, da podjetje slabo posluje (negativno). (4)
Vrednost ROA ena ali več pomeni, da podjetje običajno posluje z nizko
vrednostjo sredstev ter posluje z dobičkom, ki ima vrednost enako ali več-
jo od zabeleženih sredstev. Takšno vrednost tega kazalnika imajo običaj-
no podjetja, ki delujejo v dejavnosti, kjer ne potrebujejo veliko sredstev za
poslovanje. Primer so storitvene dejavnosti. (5) V primeru, ko v imeno-
valcu nastopi vrednost nič, se ne izračuna. To pomeni, da podjetje poslu-
je brez sredstev. (6) ROA ima vrednost nič v primeru, ko podjetje izkazu-
je dobiček v vrednosti nič (BISNODE b. l.).
Zaradi vsega navedenega je za uspešnost podjetja treba hkrati analizi-
rati tudi druge kazalnike, kot je kazalnik ROE.
ROE pomeni donosnost (dobičkovnost) kapitala. Je razmerje med čis-
tim dobičkom in kapitalom, pomnoženo s sto. Pove nam, koliko odstot-
Uspešnost MSP smo v našem primeru pri vseh hipotezah (H1, H2,
H3, H4) merili na celovit način, s pomočjo sekundarnih podatkov (ROA,
ROE, EVA, in BON). Vključili smo časovno dimenzijo za zadnjih pet let
poslovanja. Za pridobivanje podatkov o uspešnosti podjetja smo uporabi-
li poslovno bazo GVIN, ki je javna spletna baza podatkov o poslovanju
podjetij in omogoča celovit vpogled v položaj podjetij na slovenskem trgu
(GVIN 2018a).
ROA in ROE sta kazalnika donosnosti (rečemo tudi rentabilnosti),
s katerima analiziramo uspešnost poslovanja podjetja. Stopnja dono-
snosti pomeni izraženo razmerje med donosi in vlaganji, pomnoženo s
sto (Bojnec idr. 2007, 239). Poslovna donosnost sredstev (dobičkovnost
sredstev, ROA) nam pokaže uspešnost uporabe sredstev podjetja. Raču-
namo jo na letni ravni. Na podlagi tega kazalnika lahko ugotovimo, kako
posluje podjetje (BISNODE b. l.). Stopnja ROA je razmerje med čistim
dobičkom in sredstvi, pomnoženo s sto, in nam pove, koliko odstotkov
od vrednosti sredstev predstavlja vrednost ustvarjenega čistega dobička.
Ta kazalnik ne upošteva lastniške strukture sredstev, saj upoštevamo le
skupno vrednost vseh sredstev, ne lastniške pripadnosti sredstev (Bojnec
idr. 2007, 241). Na kazalnik ROA je treba biti pozoren, saj je čisti poslov-
ni izid obračunskega obdobja mnogokrat podrejen kreativnemu računo-
vodstvu. Na podjetje z zelo visokim ROA in hkrati zelo visoko vrednostjo
kazalnika delež dolga v financiranju moramo biti pozorni, saj to pomeni,
da podjetje povečuje uspešnost na račun zadolževanja (BISNODE b. l.).
Lastnosti kazalnika ROA so naslednje: (1) Višja ko je vrednost kazalni-
ka ROA, boljše je in bolj je podjetje donosno ter učinkoviteje uporablja
lastna sredstva. (2) Dejavnosti, ki poslujejo z nižjo vrednostjo sredstev,
bodo imele višjo vrednost ROA. Primer so storitvene dejavnosti. (3) Ne-
gativna vrednost ROA pomeni, da podjetje slabo posluje (negativno). (4)
Vrednost ROA ena ali več pomeni, da podjetje običajno posluje z nizko
vrednostjo sredstev ter posluje z dobičkom, ki ima vrednost enako ali več-
jo od zabeleženih sredstev. Takšno vrednost tega kazalnika imajo običaj-
no podjetja, ki delujejo v dejavnosti, kjer ne potrebujejo veliko sredstev za
poslovanje. Primer so storitvene dejavnosti. (5) V primeru, ko v imeno-
valcu nastopi vrednost nič, se ne izračuna. To pomeni, da podjetje poslu-
je brez sredstev. (6) ROA ima vrednost nič v primeru, ko podjetje izkazu-
je dobiček v vrednosti nič (BISNODE b. l.).
Zaradi vsega navedenega je za uspešnost podjetja treba hkrati analizi-
rati tudi druge kazalnike, kot je kazalnik ROE.
ROE pomeni donosnost (dobičkovnost) kapitala. Je razmerje med čis-
tim dobičkom in kapitalom, pomnoženo s sto. Pove nam, koliko odstot-
