Page 137 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 137
CIRIL SOR^
Nauk o Sveti Trojici, kot nam ga posreduje cerkveno izročilo,
izhaja iz specifično krščanskega izročila in oznanila. Razen v zgo
dovini Očeta in Sina in Svetega Duha, je zgodovina Jezusa kot Sina
nerazumljiva. Gledanje na Boga kot na najvišjo podstat in subjekt
pomenita skrčenje trinitaričnega nauka na vase zaprti monoteizem,
v katerem za kenozo ni prostora. Moltmann predlaga socialni nauk
o Sveti Trojici (soziale Trinitätslehre). O Sveti Trojici hoče govoriti iz
zgodovine Jezusa kot božjega Sina. Torej gre za nekakšen zgodovin
ski nauk o Trojici. Zahodno izročilo se začne z enostjo Boga in se
sprašuje po trojstvu (Dreiheit), Moltmann pa začenja s trojstvom
oseb in se sprašuje po enosti (Einheit), pri čemer pa ne vnaša nekega
»prej« in »potem«. Da bi to dosegli, tako pravi, je potrebno krščanski
nauk o Sveti Trojici ne samo na novo obdelati, ampak tudi razviti
in uvesti že zgoraj omenjeni trinitarični način mišljenja (Moltmann,
1980:35).
Križ v srcu Svete Trojice
Sveto Trojico je mogoče razumeti samo prek Jezusa Kristusa in
prav v njegovem trpljenju se Sveta Trojica razodeva. Moltmannovo
tezo bi mogli takole izraziti: Teologija križa mora biti nauk o Sveti
Trojici in trinitarični nauk mora biti teologija križa, kajti drugače
ne moremo v polnosti razumeti učlovečenega in križanega Boga.
Prostor nauka o Sveti Trojici ni »razmislek misli« (Denken des
Denkens), temveč Jezusov Križ. Po Moltmannu je dogajanje znotraj
Boga pos lednji, ne samo spoznavni, temveč tudi bitni (ontični)
pratemelj Kristusovega dogodka, in obrnjeno: Jezusov križ nam ne
samo razodeva, ampak tudi bistveno konstituira, določa, kdo je Bog
(Molt m ann, 1972:227; prim. 66-77. Prim. tudi Müller-Fahrenholz,
2000:50-64; Momose, 1978:74-80). Drugo poglavje dela Trinität
und Reich Gottes nosi značilen naslov Trpljenje Boga. Tu se Moltmann
naslanja na prejšnja dela, predvsem na knjigo Križani Bog in razvija
tam predstavljeni nauk o trpljenju Boga (Theopathie). Za tako
obravnavo problema mora zavreči pojmovanje grške filozofije o
Bogu, ki je nesposoben trpljenja, ter nominalistično in idealističn o
filozofijo. Moltmann pravi: »Bolj ko prihaja do izraza aksiom o
netrpljivosti v nauku o Bogu, tem težje je Boga istovetiti s Kristu
135
Nauk o Sveti Trojici, kot nam ga posreduje cerkveno izročilo,
izhaja iz specifično krščanskega izročila in oznanila. Razen v zgo
dovini Očeta in Sina in Svetega Duha, je zgodovina Jezusa kot Sina
nerazumljiva. Gledanje na Boga kot na najvišjo podstat in subjekt
pomenita skrčenje trinitaričnega nauka na vase zaprti monoteizem,
v katerem za kenozo ni prostora. Moltmann predlaga socialni nauk
o Sveti Trojici (soziale Trinitätslehre). O Sveti Trojici hoče govoriti iz
zgodovine Jezusa kot božjega Sina. Torej gre za nekakšen zgodovin
ski nauk o Trojici. Zahodno izročilo se začne z enostjo Boga in se
sprašuje po trojstvu (Dreiheit), Moltmann pa začenja s trojstvom
oseb in se sprašuje po enosti (Einheit), pri čemer pa ne vnaša nekega
»prej« in »potem«. Da bi to dosegli, tako pravi, je potrebno krščanski
nauk o Sveti Trojici ne samo na novo obdelati, ampak tudi razviti
in uvesti že zgoraj omenjeni trinitarični način mišljenja (Moltmann,
1980:35).
Križ v srcu Svete Trojice
Sveto Trojico je mogoče razumeti samo prek Jezusa Kristusa in
prav v njegovem trpljenju se Sveta Trojica razodeva. Moltmannovo
tezo bi mogli takole izraziti: Teologija križa mora biti nauk o Sveti
Trojici in trinitarični nauk mora biti teologija križa, kajti drugače
ne moremo v polnosti razumeti učlovečenega in križanega Boga.
Prostor nauka o Sveti Trojici ni »razmislek misli« (Denken des
Denkens), temveč Jezusov Križ. Po Moltmannu je dogajanje znotraj
Boga pos lednji, ne samo spoznavni, temveč tudi bitni (ontični)
pratemelj Kristusovega dogodka, in obrnjeno: Jezusov križ nam ne
samo razodeva, ampak tudi bistveno konstituira, določa, kdo je Bog
(Molt m ann, 1972:227; prim. 66-77. Prim. tudi Müller-Fahrenholz,
2000:50-64; Momose, 1978:74-80). Drugo poglavje dela Trinität
und Reich Gottes nosi značilen naslov Trpljenje Boga. Tu se Moltmann
naslanja na prejšnja dela, predvsem na knjigo Križani Bog in razvija
tam predstavljeni nauk o trpljenju Boga (Theopathie). Za tako
obravnavo problema mora zavreči pojmovanje grške filozofije o
Bogu, ki je nesposoben trpljenja, ter nominalistično in idealističn o
filozofijo. Moltmann pravi: »Bolj ko prihaja do izraza aksiom o
netrpljivosti v nauku o Bogu, tem težje je Boga istovetiti s Kristu
135
