Page 140 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 140
RAZPRAVE, [TUDIJE

nepreklicno solidaren z ljudmi in vsem stvarstvom: Bog je z nami
(kenoza je v službi koinonie!). Kristusovo trpljenje je tudi Božje
trpljenje zato, ker se po njem zavzame za nas in nas rešuje prav tam
in takrat, kjer bi se prepuščeni samim sebi morali pogrezniti v nič:
Bog je torej za nas. Končno je Kristusovo trpljenje tudi božje trpljenje
zato, ker iz njega izvira novo stvarjenje vseh stvari: mi smo iz Boga
(prim. Moltmann, 1989:202). V skrivnosti Kristusovega darovanja
na križu se razodeva skrivnost Boga samega. To je skrivnost Trojice,
odprte svetu, času in človeku. Je skrivnost razdajajoče se božje
lju­bezni. Na temelju te realnosti more Moltmann, pa tudi mnogi
drugi, ki se ob njem oplajajo, razvijati teologijo osvoboditve,
polit­ ično teologijo, teologijo sveta, ekološko teologijo, teologijo
življenja. More se tudi konstruktivno pa tudi kritično vključevati
v oblikovanje dana­šn­ je družbe, saj je, kot pravi, Sveta Trojica naš
»socialni program«.

»SREČANJE« BALTHASARJA IN MOLTMANNA
V VELIKONOČNI SKRIVNOSTI

Naša teologa se »srečata« v velikonočnem dogodku Jezusove smrti
in vstajenja, h kateremu pa prihajata iz različnih smeri. Če smo doslej
odkrivali njune njima lastne poudarke, bi rad tukaj na kratko pred­
stavil njuno »ujemanje« glede središčnega dogodka, ki daje vsebino
kenotični teologiji.
Velikonočna skrivnost – tako Bog ljubi

Velikonočna skrivnost je središče ojkonomije odrešenja in vedno
živi kraj razdajanja trinitanične ljubezni ljudem. Tukaj so podana
»merila« odrešenjske kenoze. Velikonočni dogodek je postal »zibelka
kristologije« (R. Schnackenburg) in »izhodišče edinstveno krščan­
skega razumevanja Boga« (Hilberath, 1990:24). Dogodek Jezusovega
vstajenja od mrtvih je izhodišče krščanskega delovanja, je nov za­
četek, ki nosi v sebi vse tisto, kar je značilno za vero v Kristusa v vsej
njegovi enkratnosti. Trinitarična veroizpoved, ki je absolutno svoj­
stvena in izvirna vsebina te vere, ni nič drugega, kakor razvitje tega,

138
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145